Vsebina

Nazaj

Naprej

Potovanje v nadnaravni svet (Roger J. Morneau)

7. Proučevanje Svetega pisma v cigaretnem dimu

Potem ko me je Cyril predstavil svoji ženi in smo se nekaj minut pogovarjali, je rekel, da bi mi rad pojasnil, kakšne odnose ima s cerkvijo adventistov sedmega dne. V službi mu čas ni dovolil, da bi razpravljal o podrobnostih. Namreč sam še ni bil vernik cerkve, toda redno je obiskoval bogoslužja in imel namen, da se bo prihodnjo soboto krstil.

Ne da bi njegova žena Cynthia, ki je bila adventistka, vedela, je več mesecev bral vse cerkvene revije in knjige, kar jih je imela doma, in tako postal marljiv bralec Svetega pisma. Globlje spoznanje Svetega pisma si je pridobil tudi s svetopisemskim proučevanjem s pridigarjem L. W. Taylorjem. In tako se je odločil, da se bo pridružil cerkvi.

Cyril je menil, da bi bilo dobro, če bi Cynthia vodila proučevanje. Meni je predlog ustrezal, in tako smo začeli naše svetopisemsko proučevanje z molitvijo.

Takrat je izšlo novo navodilo za svetopisemsko proučevanje z naslovom: "Osemindvajset svetopisemskih proučevanj za zaposlene ljudi". Cynthia je predlagala, da se ravnamo po tem navodilu. Vsako proučevanje je vsebovalo od petnajst do dvajset vprašanj o neki temi. Vsako svetopisemsko proučevanje je zahtevalo približno eno uro časa. Meni je ta načrt ustrezal, pa smo tako začeli s prvo temo z naslovom: Božja beseda.

Zdelo se mi je, da smo snov precej hitro predelali. Kar sem zvedel o Božjem razodetju, me je zelo razveselilo. Drugo proučevanje je govorilo o drugem poglavju knjige preroka Danijela. Obravnavalo je vzpon in pad velikih svetovnih kraljestev in Jezusov zopetni prihod na ta svet. Nato je Cyril predlagal, da bi se dogovorili za čas, ko bi lahko proučevali Danijelova prerokovanja. Takoj sem vprašal, ali ne bi mogli tega začeti takoj. Strinjala sta se, in tako smo nadaljevali.

Eno svetopisemsko besedilo je naredilo name trajnejši vtis kot vsa druga: "A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke."12

Ko sem prebral to vrsto, sem hotel vedeti, kaj je Danijel še zvedel o vzpostavitvi Kristusovega kraljestva na zemlji. Cyrilova žena je usmerila mojo pozornost na Dan 7: "In kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom se bo dalo ljudstvu svetnikov Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila ter ga poslušala."13

Cynthia je rekla, da se bodo takrat uresničile Jezusove besede: "Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo."14 Odkril sem tudi, da bodo ljudje, ki bodo takrat prebivali na svetu, ob Kristusovem zopetnem prihodu vstali od mrtvih ali pa se spremenili.

Tudi tretjo temo smo končali tako hitro, da se mi je zdelo, da sploh nismo porabili nič časa. Takšnih stvari še nikoli dotlej nisem slišal. Osvojile so moje srce, pa sem hotel zvedeti še več. "Za kaj pa gre v četrti temi?" Danes se ne morem več spomniti naslova, toda vem, da se je v meni prebudila tako velika želja, da bi zvedel, kaj pravi Božja beseda o tisti določeni temi, da sem se čutil prisiljen nagovoriti ju, da z mano proučita tudi to temo.

Prižgal sem še eno cigareto, globoko vdihnil in pripomnil, ali bi Cyril bil tako prijazen in spraznil pepelnik, bi bil pripravljen še za eno uro. Vrnil je prazen pepelnik, jaz pa sem rekel: "Ne bomo izgubljali časa, da ne bosta šla prepozno spat." Odgovorila sta, da navadno gresta spat okoli 23. ure.

"Krasno," sem rekel, "sedaj je šele nekaj čez 21. uro. Dobro napredujemo s proučevanjem, zato ne izgubljajmo časa."

Spominjam se njunega odziva, kakor da bi bilo včeraj. Cynthija je vprašujoče pogledala svojega moža, on pa je menil, da bi lahko nadaljevali. Medtem sem živčno pokadil do polovice že svojo zadnjo cigareto. Zato sem ju vprašal, ali bi ju oviralo, če bi si prižgal cigaro. Navadno sem to storil tedaj, ko sem imel vtis, da sem opravil kaj pomembnega. Prepričan sem bil, da je proučevanje Svetega pisma z mojima prijateljema nekaj najbolj pomembnega, kar sem v življenju kdaj delal.

Cyril je odgovoril brez omahovanja: "Rada bi, da se pri nas počutiš dobro. Počuti se svobodnega." Takrat nisem vedel početi kaj pametnejšega. Kmalu je bila soba polna modrikastega dima.

Trdno sem prepričan, da je Božji Duh pomagal mojima prijateljema razumeti, kako zelo sem bil odvisen od tobaka, in je zato potrebno prenesti neprijeten dim, da bi me seznanila z Jezusom.

Vsa leta sem se Bogu zahvaljeval za način, kako sta obvladala to občutljivo stanje. Sedem naslednjih večerov smo proučevali Sveto pismo po štiri ure. Šele ko smo proučevali temo o zdravem načinu življenja, sem se začel zavedati, kaj mi povzroča tobak in kaj sta morala zdržati moja prijatelja. A ta tema je bila skoraj na koncu proučevanj.

Ko sem ju pozneje enkrat vprašal, zakaj sta trpela moje kajenje, je Cynthija pojasnila: "Bilo nama je v veselje, da si z nama, in ko si prvi večer izrazil željo, da bi zopet prišel, sva se odločila, da naju tvoje kajenje ne bo oviralo, če boš proučeval Sveto pismo in postal Jezusov sledilec."

Sedaj pa nazaj k tistemu ponedeljkovemu večeru. Božja beseda mi je odkrila večne resnice, in ker sem hotel zvedeti še več o tem, sem prosil za naslednje proučevanje. "Ali bi lahko proučili še to temo? Potem pa vaju bom pustil oditi spat."

Na njunih obrazih se je videlo veliko presenečenje. Potem pa je Cyril odgovoril. "Bilo bi dobro, če bi ta teden prišli skupaj neki drug večer in takrat proučili to temo."

"Upam, da smem priti k vama jutri zvečer, da bi proučili naslednjo temo, če bom še živ." Nekako sem imel občutek, da bi me duhovi lahko spravili s poti. Prijateljema nisem povedal, kar sem v resnici čutil, toda dojela sta, da je vsa zadeva zame zelo nujna, zato sta bila pripravljena z mano proučiti četrto temo.

Tisti večer, ko sva s prijateljem Rolandom prvič obiskala tako imenovano dvorano za češčenje bogov, sva morala svečeniku priseči, da ne bova nikomur pravila ničesar tega, kar sva videla in slišala. Takrat sva ponovila za njim del zaprisege in zapečatila najino zavezo s tem, da sva ščepec kadila počasi spuščala na plamen neke črne sveče. Svečenik je poudaril, da morava to ohraniti v popolni tajnosti, da ne bi izzvala velikega negodovanja duhov.

Ko sva nekoč pozneje obiskala shod, na katerem so častilci duhov hvalili bogove, je svečenik pojasnil, da je vsak, ki razjezi duhove, v veliki nevarnosti. Za primer je omenil nekoga, ki se je v navidezno vsakdanji zadevi izkazal nezvest. Čeprav je ta mož živel baje v ognjevzdržni stavbi, so duhovi sežgali hišo z vsem, kar je bilo v njej skupaj z izdajalcem in njegovo ženo. George nam je povedal, da ju je poznal.

V drugem primeru so duhovi strahovali nezvestega člana v njegovi hiši. Vse v hiši so z veliko silo metali ob stene in pri tem uničili celo velike kose pohištva. Mož je doživel šok; sosedje so ga spravili v bolnišnico. Skoraj bi bil ob pamet.

Zaradi misli na takšna doživetja mi je bil čas za proučevanje Svetega pisma tako pomemben. Zato sem tako roteče prosil za proučevanje četrte teme. Pogum, s katerim sem v takih okoliščinah tvegal proučevati Sveto pismo, se ni mogel pripisovati mojim prizadevanjem. Sedaj vidim, da je bil to neposreden izid dejstva, da mi je bila tisti dan na delovnem mestu ponujena Božja beseda. A Božja beseda je življenje. Ima moč človeka spodbujati tako, da je pripravljen prevzeti nase celo negodovanje kneza teme. Bog mi je želel dati možnost zvedeti za velike resnice Božje besede, in to se je uresničilo. Hudobni duhovi niso mogli tega preprečiti na noben način.

Zmenili smo se, da se bomo zopet sešli naslednji večer ob 19. uri. Preden sem odšel, sem prosil Cyrila, naj še prebere nekaj iz Svetega pisma in moli. Bral je nekaj iz Psalma: "Bog nam je pribežališče in moč, v stiskah najhitrejša pomoč. Zato se pa ne bojimo, čeprav se premakne zemlja, če se gore pogreznejo v globino morja. Šume naj in se penijo njegove vode in gore naj se gibljejo od njegovega navala."15

Ob samem odhodu, ko sem že držal za kljuko na vratih, sem hotel še od Cynthije zvedeti, katere teme bodo jutri na vrsti. Ena od njih je bila: Stanje mrtvih.

Komaj sem dočakal naslednje svetopisemsko proučevanje. Pravzaprav pa ni bila moja glavna skrb ta neučakanost. Ko sem se vozil domov v tramvaju, sem se spraševal, ali bom v torek ob 19. uri sploh še živ. Tisti ponedeljek zvečer sem res pričakoval obisk duhov - proti njihovim napadom pa nisem imel nobenega lastnega načina za obrambo. Toda nisem se bal umreti. Gospodov Duh je blagoslovil moje življenje po Jezusovi zaslugi, čeprav tega nisem bil vreden.

V postelji sem stalno mislil na besede iz Svetega pisma, ki jih je prebral Cyril. Naslednje, kar sem slišal, je bilo zvonjenje moje budilke. Bilo je v torek zjutraj; hitro sem se moral odpraviti na delo.

Še danes mi zelo veliko pomenijo besede iz 46. psalma, kajti naučile so me gledati na Boga, ki je začetek življenja in vir vsake moči. On lahko čudovito spremeni najbolj brezupno in malodušno stanje, da bi nemočnega rešil iz sovražnikove roke.

Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!