Molitev

Po licu mi je solza stekla...,
bolečini se nisem več mogla skriti...,
cel dan me je v prsih tiščala,
a nisem ji prisluhnila,
nisem je želela čutiti,
želela sem ji ubežati...

In želela sem zakričati: Na pomoč;
a nisem imela poguma...,
in nisem vedela kdo bi želel prisluhniti temu kriku...

Dan je bil kot naročen za hitenje,
za bežanje,
a kljub temu za nehoteno iskanje nekoga,
ki bi mi prisluhnil,
mi ponudil svojo dlan,
sebe...,
da bi me potolažil...,
da ne bi bila sama.

Zaman sem bežala
in se v različnih opravilih skrivala,
a v srcu sem iskala in iskala...
... vse do trenutka,
ko me je solza pred samo seboj izdala...

Dragi moji...,
večkrat je tako,
da ne prisluhnemo klicu,
ki nas vabi k pogovoru,
ki nas kliče in opogumlja,
da odpremo svoje srce...

Meni je po licu solza zdrsnila in mi tako odprla srce,
da je lahko zaslišalo klic iz neba...

"Povej mi o svoji bolečini..."

in še ena solza mi je zdrsnila...

"... otrok moj:
ni je solze,
ki je ne bi mogel posušiti,
le v dlan mi jo moraš položiti."

O Bog..., moj mili Oče...
Si to res ti ?!

"Vedno sem ob tebi in s teboj,
tudi takrat, ko te čas preganja in pozabiš name..."

Kolena so kar sama pokleknila,
solze so mi drle iz oči in srce je goreče spregovorilo,
molilo in prosilo...

"Vedel sem, da me boš zaslišala,
če boš le za trenutek prisluhnila...
otrok moj, nikar ne pozabi,
da lahko jočeš na moji rami,
da me lahko prosiš in govoriš z menoj kadar koli in kjer koli...
jaz te poslušam kadar si v množici ljudi
ali kadar nikogar ob tebi ni..."

In vsa v solzah sem mu zaupala vse,
kar je težilo moje srce.
Tiho me je poslušal,
ni me prekinjal,
ni me obsojal...,
a ozdravil je mojo bolečino,
edini,
ki to ve in zmore...

... ker sem k Njemu molila,
... ker sem Njega prosila,
... ker sem Mu zaupala,
... ker sem Vanj verjela...,

in nisem vedela,
kakšen odgovor bom prejela,
a moja duša je bila mirna,
ker sem vso skrb in bolečino položila v Njegove roke...

... še vedno čakam,
da mi odgovori,
a med čakanjem me hrabri,
vedno...,
če si le dovolim,
da ga zaslišim in mu z molitvijo odgovorim.

Prisluhnimo mu vsi
in večkrat zaprimo oči...,
ustavimo misli in se zavedajmo Njegove prisotnosti...,
a ne bodimo presenečeni,
kajti spregovoril nam bo...

Če bomo vedeli prisluhniti,
Bomo zaslišali Njegov glas,
Ki nas nenehno opominja:

"Tukaj sem!"