Vsebina

Nazaj

Naprej

Potovanje v nadnaravni svet (Roger J. Morneau)

3. Prostor za čaščenje bogov

Ko sva bila z Rolandom tretjič na zborovanju častilcev demonov, nama je George sporočil, da bo prišel tudi satanistični svečenik, baje njihov veliki duhovnik, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Združenih državah Amerike. Bil je prepričan, da nama bo duhovnik naklonjen in da nama bo gotovo dovolil obiskati prostor za čaščenje bogov.

Ko smo vstopili, so naju predstavili nekaterim ljudem, ki jih dotlej še nisva videla. Potem smo se začeli pogovarjati z nekaterimi, ki so nam pristopili in zaželeli dober večer. Nato pa je prišel satanistični svečenik. Navzoče je pozdravil, se rokoval z njimi in spregovoril nekoliko besed, potem pa se je podal v našo smer. Ko je prišel k nam, je George rekel: "Častitljivi, rad bi vam predstavil dva prikupna gospoda."

Med kratkim pogovorom z njim naju je presenetil z nekimi izjavami. Ko mu je, na primer, George rekel, da sva služila v trgovski mornarici, je imenoval imena ladij, na katerih sva delala, in še nekaj podrobnosti, ki jih ni vedel nihče drug. Moram priznati, da je to name naredilo močan vtis. Rekel je še, da bi se ta večer rad z nama na kratko pogovoril.

Nekaj nerazložljivo skrivnostnega ni bilo samo v njegovih besedah, ampak v njegovi celotni osebnosti. Imel je prodoren pogled, plešo in globok glas, ki ga je včasih spremljalo nekakšno hihitanje. Že sama njegova višina je bila veličastna. Rekel bi, da je bil približno tako velik kot pokojni general Charles de Gaulle.

Po vsej vrsti hvalnic bogovom je k nama zopet pristopil svečenik in se z nama prijazno pogovarjal. Povedal nama je, da so ga duhovi seznanili o številnih podrobnostih o naju in izrazili željo, da obogatijo najino življenje z velikimi darovi.

Potem ko je večina ljudi že odšla, naju je povabil v prostor za češčenje bogov.

Da bi vam čim bolje opisal, kako presenečen in skorajda prizadet sem bil nad tem, kar sem kmalu videl, vam moram najprej opisati svojo predstavo o Satanu in njegovih padlih angelih, ki sem jo imel zaradi katoliške vzgoje. Odrasli so me kot otroka učili, da je Hudič s svojimi angeli v peklu v središču zemlje, kjer nenehno na razne načine mučijo duše njih, ki so umrli s kakim smrtnim grehom. Demone so nam opisovali kot napol človeška in napol živalska bitja z rogovi in kopiti ter ognjenim dihom. Kot najstnik sem sklepal, da je ta celotna zamisel smešna; verjetno iznajdba neke pregrete glave, ki je hotela v prejšnjih stoletjih izkoriščati praznoverne in neizobražene ljudi. Končno sem podvomil o obstoju Hudiča in angelov.

S svečenikom smo se spustili po stopnicah in videti je bil navdušen, da nas lahko popelje na ogled njihovega svetišča. Med hojo nam je pripovedoval, kako je duh narisal načrte za ta kraj.

Pokazal nam je čudovita zapletena dela, ki so visela na veličastnem stopnišču. Še danes se spominjam rezbarij, ki so krasile masivno stopniščno ograjo, neverjetnih zidnih okraskov in ogromnega svečnika na prvem podestu.

Veliko svetišče me je navdalo s strahom. Ozračje skrivnostnosti, ki je napolnjevalo prostor, je dajalo vtis, da so razvitejša bitja vse to naredila, da bi očarala človeški um, ki bi se odzval s spoštovanjem in pokoritvijo, brez kakršnega koli zastavljanja vprašanj.

Sobe so bile razkošne in veličastne. Povsod je bilo zlato. Stenske svetilke in tudi mnoge druge stvari so bile posrebrene ali obdane s kovino. Svečenik je dejal, da so nekatere stvari celo iz čistega zlata. Čeprav prostor ni bil zelo osvetljen, je zadostovalo, da se je zdelo, da zlati predmeti žarijo.

Vendar sem prepričan, da so me najbolj prevzele številne lepe oljnate slike. Na stenah je viselo okoli 75 platen v velikosti 120x70 cm.

Satanistični svečenik je povedal, da je pripravljen odgovoriti na kakršna koli vprašanja.

"Kdo so te osebe dostojanstvenega videza na teh slikah?" sem ga vprašal.

"To so bogovi, o katerih sta poslušala v hvalnicah. Glavni svetovalci vladajo nad legijami duhov. Potem ko so se nam prikazali v vidni obliki, da smo jih lahko slikali, smo jih dali umetniško naslikati. Ker so vredni tako velike časti, smo pod vsako sliko uredili majhen oltar, da bi častilci imeli možnost pri bogoslužjih prižigati sveče, zažigati kadilo in opravljati obrede, ki si jih želijo duhovi."

Ko smo se tako počasi pomikali po prostoru, smo prišli do oltarja, na katerem je ležala palica, ki jo je ovijala bronasta kača. Duhovnik je omenil, da je oltar posvečen boginji Nehuštan, katere moč na tako čudovit način deluje na zdravnika, ki sva ga slišala govoriti ob najinem prvem obisku. Omenil je velike čudeže, ki jih je bronasti bog naredil za izraelske otroke, ko so žgali kadilo pred bronasto kačo, ki jo je Mojzes naredil stoletja poprej.1

Na koncu prostora je stal velik oltar, nad katerim je visela slika osebe veličastnega videza v naravni velikosti. Na vprašanje mojega prijatelja o tej sliki je svečenik odgovoril: "Ta slika je posvečena učitelju vseh nas."

"Kako mu je ime?" sem vprašal.

Ponosno je pojasnil: "Bog z nami."

Ko danes razmišljam o tisti sliki, ki sem jo tolikokrat občudoval, moram reči, da so značilne poteze naslikane osebe razodevale višji um. Imela je visoko čelo, prodoren pogled in držo, ki je zbujala vtis zelo dejavne častitljive osebnosti.

Svečenikov odgovor ni bil to, kar sem pričakoval, a tudi ne povsem jasen. Gotovo pa ni kazal na Jezusa Kristusa. Ne, to ni mogel biti. Ali bi morda lahko bil...?

Končno sem ga vprašal: "Hočete s tem reči, da je to prava Satanova podoba?"

"Da, tako je, in morda se sprašujete, kje so tiste odvratne živalske poteze." Zahihital se je in pristavil. "Oprostite, ker se malo smejem. Prosim, verjemite mi, da se nisem smejal vam, moja gospoda, in vašemu začudenju. Zabavam in veselim se samo pri pomisli, da je zlim duhovom tako dobro uspelo prikriti svojo pravo istovetnost, tako da še v sedanjem stoletju znanstvenega napredka in velike izobrazbe velika večina kristjanov veruje v teorijo o rogovih in kopitih."

Potem se je izraz njegovega obraza spremenil, in zdelo se je, da je zelo zaskrbljen, ko je rekel: "Zelo resno in pomembno je pripraviti sedanji rod do tega, da veruje, da učitelj in njegovi pomočniki med duhovi sploh ne obstajajo. Samo tako bodo lahko uspešno vladali nad prebivalci tega planeta v prihodnjih desetletjih."

Potem je njegov izraz obraza razodeval zaupanje. "Nič toliko ne navdušuje duhov kakor iskanje poti, da naredijo ljudi za člane prihodnjega Satanovega kraljestva."

Med opazovanjem različnih oltarjev in slik je satanistični svečenik pojasnjeval, da so Satanovi duhovi v resnici strokovnjaki na različnih področjih. Imajo tisočletne izkušnje in se v boju z močmi od zgoraj bojujejo za nadoblast nad mišljenjem ljudi.

Ko je Roland vprašal, zakaj duhovi uporabljajo toliko časa, da bi ljudi varali, je svečenik pojasnil, da vsak, ki ga lahko pripravijo do tega, da se izključi iz Kristusovega kraljestva, samodejno postane član Satanovega velikega kraljestva, ki ga bo kmalu vzpostavil na svetu. Ljudi, ki so pod Satanovim vodstvom odšli v grob, bo nekega dne priklical v življenje. Rekel je še, da imajo Kristus in njegovi sledilci namen dokončati ta veliki boj med dvema velikima silama tako, da bodo na Satanove sledilce pustili padati ogenj iz nebes. Toda to jim ne bo škodovalo, ker sedaj zli duhovi zmorejo obvladati ogenj tako, da nima moči sežgati ljudi. Pristavil je še, da če dvomim o tem, naj grem samo v Indijo ali v druga področja sveta, v katerih se je črna magija razvila v znanost, pa bom videl ljudi, ki hodijo po gorečem oglju, ne da bi se osmodila ena sama dlaka na nogah.

Ko smo zapustili prostor za češčenje, sem rekel, da sem precej zmeden glede Satana in njegovih angelov. Moja katoliška vzgoja me je učila, da so Satan in njegovi angeli skupaj z dušami ljudi, ki so umrli s smrtnim grehom, v peklenskem ognju. Kaj je torej resnica?

Satanistični svečenik si je bil pripravljen vzeti čas, da bi nama pojasnil pravo stanje, kakor je to rekel sam. "Moja gospoda, vidim, da je vaš obisk naše molilnice v vaših mislih sprožil številna vprašanja. Dovolite mi, da vam najprej povem, da mi, člani našega tajnega društva v Montrealu, predstavljamo izbrance častilcev duhov. Ko bo dokončan boj med silami od zgoraj in silami našega velikega gospodarja, in ko bo on dokončno vzpostavil svoje kraljestvo na tem planetu, bomo deležni visokih uglednih in častnih položajev. Bogato bomo poplačani, ker smo se postavili na stran njega, ki je sedaj navidezno slabotnejši - gotovo razumete, kaj hočem reči.

Pred tisočletji je bil naš veliki učitelj gospodar nad neštetimi bitji v ogromnem vesolju. Ker so ga napačno razumeli, je bil prisiljen skupaj z drugimi enakomislečimi duhovi zapustiti svoje kraljestvo.

Prebivalci Zemlje so prijazno sprejeli našega učitelja. Ker je imel mogočen um, je postal pravnomočni lastnik tega planeta. Prvotne lastnike je pripravil do tega, da so se odrekli svoji lastninski pravici in verjeli to, kar je trdil. Nekateri ljudje imenujejo to prevaro, toda bilo ni ničesar drugega kot uresničevanje zakona samoohranitve, kar je naraven nagon vseh velikih voditeljev.

Ko se je zvedelo, da bo prišel na svet njegov tekmec Kristus kot človek, da bi ljudi pritegnil k sebi, so naš učitelj in njegovi glavni svetovalci sklenili uporabiti način bojevanja podoben temu, ki jim je v začetku omogočil, da so si prilastili novo področje vladavine.

Ta načrt zahteva od vseh hudobnih duhov, da ljudem skrbno priporočajo živeti tako, da se izobčijo iz Kristusovega kraljestva. Duhovi spodbujajo ljudi, da se ravnajo po svojih čustvih, namesto po besedah Kristusa in njegovih prerokov. Ni zanesljivejše poti za pridobitev oblasti nad življenjem ljudi, kakor je ta, da posameznik sploh ne opazi, kaj se dogaja. Duhovi priporočajo vse vrste krivih naukov in zamisli, človeštvo pa jih je pripravljeno sprejeti."

Veliki svečenik je pri pripovedovanju tega žarel od zanosa. Prosil naju je, naj mu posvetiva še nekoliko minut, da bi lahko povedano še ponazoril. Ko sva mu zagotovila, da naju to globoko zanima, in mu rekla, da je najina želja zvedeti še več o delovanju duhov, je dalje razlagal:

"Moja gospoda, spominjata se, da je bil izraelski kralj Salomon obdarjen z veliko modrostjo in je nase pritegnil pozornost dolge vrste mogočnih vladarjev. Tedaj je bil naš učitelj v velikih skrbeh zaradi tega. Sklenil je, da si bo zelo prizadeval podvreči ves svet. Do tedaj mu je uspelo vpeljati malikovalstvo v vsak predel sveta, samo ne med izraelski narod. Zato so sklenili, da bodo določeni svetovalci iz sveta duhov pripravili Salomona do tega, da bo zaverovan sam vase. Drugič so ga želeli prepričati, da je za blagor celotnega naroda, če sklene zavezo z okoliškimi narodi, čeprav so ga mnogi njegovi svetovalci svarili pred tem.

Načrt našega učitelja je imel velik uspeh. Ko je prišel dan, da se je Izrael po Salomonovem zgledu začel klanjati Astaroti, boginji Sidoncev, Kemosu, bogu Moabcev, in Milkomu, bogu Amoncev,2 - ko so se ljudje priklonili pred maliki, ki so predstavljali hudobne duhove - je naš učitelj imel vtis, da je njegova zmaga popolna. Dosegel je svoj visoki cilj. Ves svet mu je ležal pod nogami.

Moja gospoda, prepričan sem, da se zavedate, kako modro in razumno je bilo, da je učitelj skril svojo pravo istovetnost. Tako so lahko njegovi vdani sodelavci prepričani, da bo njihov trud nekega dne poplačan, ko vidijo, kako rodovi zemlje stojijo pred njim v ponižni poslušnosti in priznavajo, da je njihov učitelj resnično velik bog."

Nadaljeval je: "Veliki gospodar ničesar ne prepušča naključju. Z dobro skovanimi načrti in zelo veliko skrbjo pripravlja svoje pasti, da bi ujel um milijonov najmodrejših smrtnikov in si tako zagotovil njihovo vdanost tako v sedanjem življenju kakor za večnost."

Navdušen nad Satanovo stvarjo nam je možakar še dalje govoril o tem, kar je sam imenoval "najstrašnejši zbor duhovnih bitij, ki se je kdaj stekel na enem mestu na površju našega planeta".

Rekel je: "Na začetku XVIII. stoletja so imeli Satan in njegovi duhovi veliko zborovanje, da bi se pripravili na industrijsko obdobje, ki bo kmalu nastopilo na zemlji. Satan je predvidel, da bosta temu sledila obdobje znanstvenih odkritij in umske razsvetlitve. To bo nastopilo ob času konca, ob sklepu bitke med silami dobrega in zlega.

Ker Satan proučuje svetopisemska prerokovanja, razume pomen besedila v Dan 12,4, ki opisuje čas konca, koliko jih bo tedaj tekalo sem ter tja in kako zelo se bo znanje pomnožilo. To je prepoznal kot idealen čas, da loči ljudi od njihovega Stvarnika in tako mnoge Zemljane popelje v večno pogubo. To je bila zanesljiva pot, da postavi svoje kraljestvo v taki razsežnosti, da bo samo nekaj ljudi pripravljenih oditi s Kristusom, ko bo prišel ponje s skrivnostnim odhodom ob koncu krščanskega obdobja."

Poleg tega se je svečenik bahal tudi s tem, da se Kristus ne bo v resnici vrnil na zemljo v moči in slavi, temveč se bo odpovedal vsem pravicam do tega planeta, vedoč, da zakonito in pravično pripada Satanu. "Potem bo veliki gospodar obudil naše ljudstvo iz njihovih grobov in vzpostavil svoje neskončno kraljestvo tukaj.

Po dolgem premisleku," je dodal, ko se je vrnil k temi o Satanovem splošnem zborovanju, "je bil dodelan načrt za prevare, ki bodo velikemu številu ljudi onemogočile priti v Kristusovo kraljestvo. Takrat bodo samodejno postali del Satanovega kraljestva. Izvršni odbor je sprejel tridelni načrt.

Prvi del bo prepričati ljudi, da Satana in hudobnih angelov v resnici ni.

Drugi del bo dobiti popoln nadzor nad ljudmi s hipnozo kot novo in koristno vedo. Učeni ljudje," je pojasnjeval svečenik, "bodo pod vplivom prijateljskih duhov ovekovečili nauk o nesmrtnosti duše tako, da se bodo pod vplivom hipnoze domnevno vrnili v čas prejšnjih življenj. Taki ljudje bodo živo opisovali zgodovinske dogodke, o katerih drugače, ko niso v zamaknjenosti, ne vedo ničesar.

In da bi še pridali silo prevari," je spiritistični svečenik nadaljeval, "bodo včasih duhovi povzročili, da bo hipnotizirani tekoče spregovoril v tujem jeziku, ki ga prej ni znal. To bo Satanu pomagalo premagati krščanstvo v zahodnem svetu - s pomočjo misticizma.

Tretji del Satanovega načrta je uničiti Sveto pismo, ne da bi ga dejansko odpravili. Satan bo iz uma milijonov izgnal misel o Bogu s teorijo o evoluciji."

Svečenik je trdil, da je Satan izbral učene posameznike, da bi izpeljali ta načrt. "Izbral je avstrijskega zdravnika po imenu Franc Mesmer, da je hipnozo iz igračkanja spremenil v novo vedo. Mesmer si je izmislil teorijo, ki je imenovana živalski magnetizem. Duhovi so ga napeljali na verovanje, da skrivnostni fluid prežema človeško telo in določenim osebam dovoljuje, da imajo mogočen vpliv nad drugimi.

Do takrat, ko je umrl leta 1815, je hipnoza kot anestetik med mnogimi evropskimi zdravniki že zasedla spoštovanja vreden prostor. Odkrili so, da je njihovo zdravniško delo sedaj učinkovitejše kakor kdaj prej."

Malo je prenehal, potem pa je svečenik z velikim nasmeškom na obrazu dodal: "Niti sanjali niso, da jih v resnici spodbujajo prijateljski duhovi.

Satanov načrt, da bi uničil Sveto pismo, ne da bi ga dejansko odstranil, je moral biti najbolj premetena stvar, kar sem jih kdaj slišal," se je zasmejal. "Charles Darwin, ki se je rodil leta 1809, in Thomas Henry Huxley, ki se je rodil leta 1825, sta bila v mladosti oba pod vplivom duhov, saj so zdravniki uporabljali hipnozo kot obliko uspavala.

Duhovi so se odločili, da bosta ta otroka, ko odrasteta, pomočnika za napredek vere, ki jo poznamo kot teorija o evoluciji. Povezano z znanstveno revolucijo, ki je vzniknila po svetu, je večina ljudi ni nikoli prepoznala kot vero - vero, ki je prestopila vse veroizpovedne meje in celo ujela neverne."

Na moje začudenje in osuplost je svečenik potem zatrdil, "da imajo duhovi vsakogar, ki uči teorijo o evoluciji, za duhovnika tega razširjenega verskega sistema in posameznik bo deležen posebnega maziljenja samega Satana. Satan daje takemu veliko moč, da duhovno slepi, prepričuje in spreobrača. Pravzaprav take ljudi tako zelo ceni, da jim zagotovi posebno skupino angelov, da jih spremljajo v vsem njihovem življenju. To je največja čast, ki jo Satan lahko podeli osebi v navzočnosti vesolja."

Svečenik je pojasnil, da so Satan in njegovi svetovalci sklenili, da lahko uporabijo teorijo o evoluciji za uničenje samega temelja Svetega pisma. "Lahko so teorijo obrnili zoper stvaritveni teden, padec in načrt odrešitve. Vse skupaj je bilo tako zelo pomembno, da nam duhovi pravijo, da je sam Satan učil Charlesa Darwina, kako naj postavi načela svoje znanstvene zasnove."

Z očitno ošabnostjo je svečenik potem pojasnil, kako lahko duhovi na videz nepomembno osebo uporabijo ter jo povzdignejo na častitljiv in spoštljiv položaj. Ime take osebe lahko postane celo nesmrtno. Rekel je: "Dober primer tega je Thomas Henry Huxley, ki je bil, dokler niso v njegovo življenje posegli duhovi, samo kirurg v britanski mornarici. Tam so ga usposobili, da je postal znan zoolog, predavatelj in pisatelj. Izpopolnil je Darwinovo teorijo, da je postala sprejemljiva za javnost, čeprav je predstavil zamisel, da je človek potomec opic.

Ker je bil nekoč katoliški duhovnik," je sklepal najin vodnik, "menim, da ni mogoče, da bi kdo veroval v svetopisemski stvaritveni teden, padec in načrt odrešitve, hkrati pa se držal evolucije. Taka mešanica zamisli je bila najhujša oblika bogokletnosti, ki je bila znana Stvarniku."

(Mimogrede moram omeniti, da se ta družba spiritistov ni nikoli obračala na Boga kot takega, temveč vedno kot na Stvarnika. Kot o bogovih so govorili samo o Satanu in njegovih angelih.)

Zdaj me je nekaj že zelo zanimalo. "Kako lahko ima kdo evolucijo za verski nauk?" sem vprašal. "Vsak ve, da je le teorija, nekaj, za kar se predvideva, da je tako, ker najbolje pojasnjuje nastanek življenja na zemlji."

Tedaj so se možakarjeve oči zasvetile zaradi dodatnega vznemirjenja, ko je odgovoril: "Verski nauk je vse, kar človeka približa njegovemu bogu. To je lahko zasnova, dejavnost ali celo kaj, kar se zdi popolnoma nepovezano z vero. Toda če služi pospeševanju idealov Satana, velikega boga te zemlje, potem je to res verski nauk v popolnem smislu besede. Pravzaprav sem to označbo prejel od duha svetovalca."

Ko sem sprejel Jezusa za svojega Zveličarja, sem začel proučevati Sveto pismo, da bi videl, kako lahko verovanje v evolucijo odvzame človeku dostop v Božje kraljestvo. Začenjal sem razumeti, čemu Jezusove besede o kletvini zoper Svetega Duha.3

Vidite, ko kdo izjavi, da ne more več verovati v Božje stvarjenje, da ne moremo resno jemati zasnove o padcu človeštva in da so ljudje le malo bolj razviti od živali, potem ta posameznik zelo resnično obtožuje Svetega Duha, da je lažnivi duh. Ker je bilo Sveto pismo napisano pod vodstvom Svetega Duha, ga tak človek obtožuje, da Duh ni vreden zaupanja.

Potem, ko smo se še nekaj časa pogovarjali, je spiritistični voditelj vprašal: "Imata še kakšna vprašanja?"

Med opazovanjem slik sem opazil, da je bil Satanov oltar iz čistega marmorja dolg okoli 2,7 m, visok 90 cm in okoli 75 cm širok. "Kaže, da je učiteljev oltar iz enega kosa," sem pripomnil. "Kako ste prinesli tako težak predmet sem dol?"

Svečenik se je nasmehnil. "Gospod Morneau, dobro zapažate. Ali pa vam je morda učitelj dal to misel, da bi vam razodel veliko silo? Skratka, moji gospodje, eden mojih svetovalcev iz sveta duhov mi je rekel, da ima učitelj za vsakega od vaju poseben načrt. Sedaj pa mi dovolite, da vam pripovedujem o moči duhov. Toda, oprostite mi, najprej bi si rad prižgal cigaro."

Dotlej smo sedeli v naslanjačih ob velikem oknu s pogledom na zelo razsvetljeno mesto. Imel sem vtis, da je svečenik zelo užival, ko nama je poročal o svojem glavnem življenjskem zanimanju, o delovanju Satanovih duhov. Midva pa sva imela čas, da sva ga poslušala.

"Učiteljev oltar je bil prinesen na sedanji prostor na enak način in z isto močjo, kot so jo uporabljali druidski duhovniki, da so postavili stavbo v Stonehengu - to je sila duhov ali levitacije, kar pomeni lebdenja v zraku. Duhovi so mi pokazali velike dosežke druidskih duhovnikov iz obdobja starih Keltov v Franciji, Angliji in Irski pred okoli 2.800 leti. Pokazano mi je bilo, da so druidi pustili vedno opoldne in opolnoči lebdeti v zraku velike sive kamnite bloke. Kamnite gmote težke do 28 ton so se postavile natančno na svoj določen prostor, in tako so nastajali njihovi prostori bogočastja."

Potem je potegnil nekaj dimov iz svoje cigare churchil, se naslonil nazaj in nadaljeval: "Ko sem se zavedel njihovih dosežkov, sem pomislil, da lahko to naredim tudi jaz in se tega veselim. Zato sem svojim ljudem sporočil svoj namen postaviti učitelju izraz naše ljubezni v obliki čudovitega oltarja. Zagotovili so, da če verujem, bodo duhovi oltar postavili na zanj določeno mesto in poskrbeli za stroške in spravilo do zadnjih vrat naše cerkve. Brez omahovanja sem zahteval naročiti oltar iz belega marmorja iz Carare. Kajti nič ni za učitelja predobro.

Iz izkušenj vem, da moč duhov ne pozna nobenih meja, če se je potrebno zavzemati zanje, ki zaupajo učiteljevim besedam. In res so bogato nagradili moje zaupanje. Med našim polnočnim zborovanjem je marmorni kamen odlebdel na svoje sedanje mesto.

Sicer pa, moja gospoda, sta bila nocoj zelo počaščena, čeprav se morda tega ne zavedata. Ko smo stali ob učiteljevem oltarju in si ogledovali tisto krasno sliko, ki je v resnici samo bleda podoba njegove lepote in slave, se mi je prikazal; okoli tri minute je stal na drugi strani oltarja in poslušal naš pogovor. Zato sem predlagal, da bi se mu poklonili, kar smo tudi naredili. Dejstvo, da sta ustregla moji želji, je zelo razveselila učiteljevo srce, kar sem lahko opazil.

Morda vaju bo zanimalo, da skoraj tri mesece nismo bili priče njegove navzočnosti, ker so Združeni narodi pripravljali mirovne načrte. To je zahtevalo popolno učiteljevo pozornost, ki je ne zaupa nikomur drugemu. Mir na svetu ne ustreza koristim njegovega kraljestva, zato ima ogromno nalogo poučiti legijone duhov, kaj morajo ukreniti, da bi zmedli voditelje človeštva in razburili njihova čustva. Težave, ki jih povzročajo duhovi, zaposlujejo te voditelje pri iskanju rešitev tako, da ne utegnejo priti skupaj."

Od vsega, kar sem slišal, je bilo posebno vidna izjava, da Satanova slika predstavlja samo slabotno podobo njegove lepote in slave. Zato sem se odločil še enkrat spregovoriti o tem. Uporabil sem izraze, ki sem jih imel takrat za pravilne, in vprašal: "Častitljivi, ali bi mi še enkrat pojasnili, kar ste povedali poprej? Prepričan sem, da nisem pravilno razumel, kar ste s tem mislili." Potem sem ponovil njegovo izjavo in čakal na odgovor.

"Da, prijatelji, slika predstavlja učitelja zelo bledo. Ko se kateri duh prikaže v vidljivi obliki, navadno skriva svojo naravno lepoto in slavo. Če bi se nam duh prikazal ta trenutek, ne da bi nas zaščitil pred svojim sijajem, ne bi mogli gledati vanj, ne da bi nas oči zabolele.

Ko sem bil pred kratkim v ZDA na dopustu, se mi je v Chicagu v hotelski sobi prikazal eden glavnih svetovalcev. Prišel je z nujnim sporočilom, da oseba, ki sem ji zaupal odgovornost tukaj v Montrealu, dela vse, da bi uničila delo duhov, ki so ga že opravili, da bi vaju povezali z našim društvom. Toda kaj več o tem vama bom povedal v bližnji prihodnosti. V vsakem primeru pa se je bleščal tako, da ga nisem mogel gledati. Potem ko mi je dal nekoliko nasvetov, me je zapustil. Toda zaradi šoka tiste svetlobe sem ostal skoraj pol ure delno slep. Čez nekaj minut sem poskušal telefonirati, a nisem mogel razločiti številk na telefonskem aparatu. Za pomoč sem moral zaprositi telefonsko centralo."

Še nekaj časa sva se pogovarjala s svečenikom, in ta naju je seznanil še z dolgo vrsto točk glede čaščenja hudobnih duhov. Preden sva tisti večer odšla domov, sva morala priseči, da o tem, kar sva videla in slišala, ne bova govorila drugim. Svečenik je izgovoril neko zaprisego, midva pa sva za njim ponavljala neke dele. Prisego sva zapečatila tako, da sva počasi posula ščepec nekega kadila po plamenu neke črne sveče. Prašek je zgorel in napolnil prostor s prijetno dišavo.

Ko sem se vrnil v svoje stanovanje, nisem mogel vso noč zaspati, ker preprosto nisem mogel prenehati razmišljati o dvorani za češčenje duhov. Težko mi je bilo sprejeti dejstvo, da Satan in njegovi angeli resnično obstajajo in so v resnici prekrasna, nikakor pa ne izmišljena bitja. Moja katoliška vzgoja je tako zelo oddaljila moje mišljenje od resničnosti, da sem imel težave pri sprejemu vsega tega. Potreboval sem dva meseca izkušenj z nadnaravnimi sporočili, preden sem padle angele imel za take, kakršni so bili, namreč za čudovita in izredno razumna bitja.

Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!