Vsebina

Nazaj

Naprej

Potovanje v nadnaravni svet (Roger J. Morneau)

10. Odgovor mojega predstojnika

Svojemu predstojniku sem obljubil, da bom zvedel, zakaj Cyril posvečuje svetopisemsko soboto. Zato bom sedaj poročal o proučevanju teme o svetopisemski soboti. Vse druge teme, ki smo jih proučevali v četrtek in petek, bom preskočil, da se moje poročanje ne bi preveč razvleklo.

Takoj v začetku je Cyril rekel, da Sveto pismo opisuje svetopisemsko soboto kot sedmi dan tedna. "Četrta od Božjih zapovedi, ki jih je sam Bog objavil, nas opominja, naj se spominjamo sobotnega dne in ga posvečujemo. Vabilo, naj 'se spominjamo' sobotnega dne, je bilo dano verjetno zato, ker ljudje zaradi vsakdanjih prizadevnih poslov zelo lahko pozabijo tudi na nekatere pomembne stvari v življenju."

Potem smo odprli naša Sveta pisma in skupaj brali četrto zapoved: "Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ. Šest dni boš delal in opravljal ves svoj posel, ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, tvojemu Bogu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, niti tujec, ki je v tvojih vratih. Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje, in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil."46

Presenetilo me je odkritje, da se je zapoved o posvečevanju od njega posvečenem dnevu zelo razlikovala od zapovedi v katoliškem katekizmu, ki sem ga uporabljal kot otrok. Takoj sem rekel gospodu in gospe Grosse: "To niso zapovedi, ki sem se jih kot otrok učil na pamet." Pogledal sem drugo vrsto istega poglavja in začel brati. "Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz Egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov zraven mene. Ne delaj si rezanih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, tvoj Bog, mogočni, goreči."

Pravzaprav sem prebral vseh deset zapovedi in ugotovil, da je v njih veliko več podrobnosti, kakor v besedilu zapovedi v katekizmih, ki sem jih poznal. "Težko mi je verovati, da so to resnično Božje zapovedi," sem zinil.

Cyril je pojasnil zelo obzirno, a vendar zelo resno, da gre v resnici za Božje zapovedi, ki jih je Bog po Mojzesu dal Judom. Potem je v obliki vprašanja izjavil nekaj, kar je na široko odprlo zadevo pred mojim umom. "Roger, ne bi rad zvenel kakor posebno pameten, vendar ali je možno, da so zapovedi, ki jih poznaš, od katerega drugega boga?"

Potem mi je zasvitalo, ko sem si v umu predstavljal tako imenovano sobo za češčenje bogov: padli kerub, demonski bog je v preteklosti spletkaril z Božjimi svetimi zapovedmi, da bi zapeljal človeško družino. Nato sem si zamislil prebivalce vsega sveta, ki jih je zapeljal mojster prevare.

Ko sem se vrnil k proučevanju svetopisemske sobote, me je presenetil velik poudarek, ki ga je Gospod pripisal sedmemu dnevu tedna, ki ga je treba posvečevati. "In dodelal je Bog sedmi dan svoje delo, katero je bil storil, in počival je sedmi dan od vsega svojega dela, ki ga je bil storil. In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega svojega dela, ki ga je bil Bog ustvaril in storil."47

Dejstvo, da je Bog Izraelcem štirideset let med potovanjem čez puščavo vsak dan razen sobote priskrbel hrano, mi je pokazalo, kako resno je Bog jemal ta dan in kako svet je bil. "Tedaj reče Gospod Mojzesu: Glej, dežil vam bom kruh z neba: ljudstvo pa naj hodi in pobira vsak dan, kolikor tisti dan potrebuje, da ga izkusim, ali bo po mojem zakonu živelo ali ne. In šesti dan naj pripravijo, kar so nabrali, in bo dvakrat toliko, po kolikor so nabrali vsak dan. Šest dni boste nabirali, a sedmi dan je počitek, tedaj ne bo tega."48

Zanimivo mi je bilo, kako je Bog poskušal Izraelce seznaniti s svetostjo svoje sobote. Ko smo brali poročilo o izkušnjah z mano, se mi je zdelo celo smešno, da so se nekateri še vedno spraševali, ali je Bog resno mislil to, kar je rekel. "Zgodi se pa sedmi dan, da so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, a niso ničesar našli."49

Potem ko smo v zvezi s svetopisemsko soboto proučili Mojzesove in preroške knjige, smo prešli na Novo zavezo in odkrili, kakšen odnos do sobote so imeli Jezus in prvi učenci. Lukež poroča o Jezusu naslednje: "In pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po svoji navadi v sobotni dan v shodnico."50 Jezus je judovskemu ljudstvu pojasnil, da je On gospodar sobote.51

Gospodar sobote ni želel, da bi se svete zapovedi njegovega Očeta kdaj spremenile. V svoji pridigi na Gori blagrov ni rekel nič negotovega glede trdnega temelja, na katerih počivajo Božje svete zapovedi. "Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke; nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim. Kajti resnično vam pravim: Dokler ne prejdeta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi."52

Prebrali smo tudi svetopisemska poročila o sobotnem posvečevanju prvih učencev. Potem ko smo iz Svetega pisma prebrali že toliko o posvečevanju sobote kot spominu na stvarjenje, sem vprašal Cyrila, ali ve, kako je sploh prišlo do tega, da kristjani praznujejo prvi dan tedna, nedeljo, kot dan počitka.

Rekel je, da Rimskokatoliška cerkev trdi, da je na temelju od Boga dane oblasti v minulih stoletjih naredila to spremembo. "Cerkev brez ovinkarjenja daje na znanje ljudem, da je spremenila Božje zapovedi."

Naslednjo nedeljo sem odšel v mestno knjižnico v Montrealu in raziskoval v oddelku za religijo. V nekem katoliškem katekizmu iz leta 1930 sem našel naslednje pojasnilo glede zapovedi, ki je bila v njem označena kot tretja:

"Vprašanje: Kako se glasi tretja zapoved?

Odgovor: Tretja zapoved se glasi. Spominjaj se dneva počitka, da ga posvečuješ.

Vprašanje: Kateri je dan počitka?

Odgovor: Sobota je dan počitka.

Vprašanje: Zakaj praznujemo nedeljo namesto sobote?

Odgovor: Nedeljo namesto sobote praznujemo zato, ker je Katoliška cerkev prestavila svetost s sobote na nedeljo.

Vprašanje: Zakaj je Katoliška cerkev vpeljala praznovanje nedelje namesto sobote?

Odgovor: Cerkev je vpeljala nedeljo namesto sobote zato, ker je Kristus v nedeljo vstal od mrtvih in se je Sveti Duh v nedeljo izlil na apostole.

Vprašanje: S čigavim pooblastilom je Cerkev zamenjala soboto z nedeljo?

Odgovor: Cerkev je nadomestila soboto z nedeljo po zaslugi polnote božanske moči, ki jo je dobila od Jezusa.

Vprašanje: Kaj zapoveduje tretja zapoved?

Odgovor: Tretja zapoved nam ukazuje posvečevati nedeljo kot Gospodov dan."

Ker je to moje odkritje naredilo name globok vtis, sem se te odstavke naučil na pamet. V petdesetih letih sem si kupil en izvod tega katekizma in ga zelo cenim.

Medtem ko je bila moja prva naloga pojasniti mojemu judovskemu nadrejenemu, katerega verskega prepričanja je Cyril, je bila moja naslednja naloga zvedeti, kako in kje je prišlo do tega, da se kristjani tako zelo ukvarjajo z nedeljo. Naslednje mesece sem to raziskoval in sem prišel do presenetljivih odkritij.

Zaradi šefovega zanimanja za Cyrilovo soboto in zaradi svoje nanovo ustvarjene vedoželjnosti je nekdo skočil na noge zaradi te teme: demoni. Na večer naslednjo soboto, ko sem se vrnil domov, so poskušali vzpostaviti zvezo z menoj.

Tisti petek zvečer sta me zakonca Grosse po končanem proučevanju o soboti povabila, naj grem z njima naslednji dan k bogoslužju. Cyril mi je razložil, da bo krščen s potopitvijo in bo postal vernik Cerkve adventistov sedmega dne. Dogovorili smo se, da bom prišel k njima in bomo od njiju skupaj odšli v cerkev.

Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!