 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Kako je Jezus ravnal z ljudmi (Morris L. Venden)
9. Kako je Jezus ravnal s cestninarji in pobiralci davkov
Evangelist Luka poroča o Zaheju, ki je bil zares majhen človek. Zgodba o njem je res zanimiva. Vsebuje vso dramatičnost resničnega življenja. Ima tudi svojo smešno stran. V njej pa tudi najdemo globoko duhovno vabilo resničnemu iskalcu Boga.
“Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: Zahej, hitro splezaj dol, danes moram ostati namreč v tvoji hiši. In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: Ustavil se je pri grešnem človeku! Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno. Jezus pa mu je rekel: Danes je prišlo v to hišo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.”(Lk 19,1-10)
Jeriho je bilo zanimivo mesto. Pozornost mnogih dečkov in deklic je zbudilo kot kraj jerihonske bitke iz Jozuetovega časa, ko se je mestno obzidje porušilo. Takratno prekletstvo nad mestom je pomenilo, da naj ga ne bi nikoli obnovili. Toda pozneje so zgradili drugo, sodobno mesto in je bilo v Jezusovem času Zahejev dom.
Jeriho je bilo čudovito mesto, vendar je bilo znano po cestninarjih in pobiralcih davkov. Tam so judovski možje lahko postali izdajalci svojega ljudstva, se dali na razpolago Rimu in zaradi tega dobro živeli. S tem so lahko obogateli, saj so dobili del zbranega denarja. In kolikor več so zbrali, toliko večji je bil tudi njihov delež. Zahej ni bil samo pobiralec davkov, temveč je bil med njimi celo glavni. Bil je direktor davčnega urada za Jeriho.
Toda bil je majhen. Kljub svoji majhni postavi pa je dosegel položaj, ko se je lahko sprehajal po jerihonskih ulicah in so ljudje zaradi njegove moči, položaja in oblasti prestrašeni trepetali pred njim. Zelo težko si ga predstavljamo kot kandidata za nebeško kraljestvo – vsaj po naših merilih. Toda slišal je za Jezusa. Sveti Duh je že deloval na njegovo srce. In Zahej si je obupno želel videti Jezusa.
Besedilo pravi, da je hotel videti, kdo je Jezus. Ne pravi, da je hotel videti, kaj je Jezus naredil, ali slišati, kaj je rekel. Hotel je videti, kdo je Jezus. Hotel je prodreti do bistva stvari. Eno je vedeti nekaj o tem, kar je Jezus naredil in kar je rekel. Nekaj povsem drugega pa je vedeti, kdo je On. Čisto res je, da je veliko tega, kar je Jezus povedal, že bilo rečeno v rabinski književnosti. Pa tudi čudeži so se že dogajali v času Elija in Elizeja ter drugih prerokov. Natanael in Filip, dva od Jezusovih učencev, sta v njem videla nekaj več kakor pa sina Jožefa iz Nazareta. Bil je Sin Boga iz nebes. In prav v tem je bistvena razlika.
In še vedno je, mar ne? Abraham Lincoln je naredil veliko dobrih reči. Iz Konfucijevih besed se lahko naučimo veliko – prav tako pa tudi iz besed drugih modrih ljudi. Verski vodje vseh časov so govorili o Bogu. Ampak tisto, kar je Jezusovim besedam in dejanjem dajalo takšno moč, je bilo to, kdo je bil. Zahej se je – kljub svoji majhnosti – tega zavedal, zato je hotel s svojimi očmi videti, kdo je Jezus.
Toda ni ga mogel videti zaradi gneče. V Jezusovih dneh se je to pogosto dogajalo. V Mr 2 smo brali poročilo o hromem človeku, ki si je želel ozdravitve in odpuščanja grehov. Toda zaradi gneče – množice ljudi – ni mogel do Jezusa. Zato so morali narediti luknjo v strehi in ga spustiti predenj. V Mr 5 je zgodba o bolnici, ki se je hotela samo dotakniti roba Jezusovega oblačila, vendar ji je celo to zaradi množice ljudi skorajda spodletelo. Lk 8 pravi, da celo Jezusova mati in njegovi bratje, ki so ga hoteli videti, zaradi gneče niso mogli priti do njega.
To se lahko zgodi tudi danes, ali ne? Možno je, da smo tako zaposleni, da nas potrebe drugih tako stiskajo z vseh strani, da smo tako zelo zasedeni z opravljanjem Gospodarjevega dela, da pri tem pozabimo na Gospodarja dela. Možno je, da celo v cerkvi ne vidimo Gospoda zaradi gneče.
In tako lahko vidimo tega človeka, Zaheja, ki je običajno z velikim dostojanstvom hodil po ulicah Jeriha, kako s cestnimi pobalini teče do najbližjega drevesa. Očitno je pri iskanju Jezusa precej pozabil nase. Njegova potreba je bila tako velika, da je pri iskanju pomoči izgubil vse svoje običajne zadržke.
To se pogosto dogaja. Spomnim se pripovedovanja o potresu, ki se je pred več leti zgodil v Kaliforniji. Sredi potresa je neki moški poskušal potolažiti svoje histerične sosede. Stal je pri vrtni ograji in govoril ženskam in otrokom, da naj ne kričijo tako, saj bo vse v redu.
Potem pa je odkril, da je vse, kar ima na sebi, le par čevljev. Stekel je domov in odkril, da so vhodna mrežasta vrata njegove hiše še vedno zaklenjena od znotraj in da je v mreži velika luknja, ki jo je naredil, ko je šel ven. Ko je šlo za njegovo življenje, je pozabil na vse svoje zadržke.
Zahej si je bolj kakor kar koli drugega želel le eno. Jezus je prihajal v mesto. Moral ga je videti. Moral je videti, kdo je Jezus. Če obstaja vsaj drobcena možnost, da najde rešitev za neprespane noči, občutke krivde in nemirno vest, te priložnosti nikakor ne sme zamuditi. In tako se je znašel na veji drevesa nad potjo, po kateri naj bi šel Jezus.
Ko se je Jezus ustavil pod drevesom in pogledal navzgor, je Zahej doživel največje presenečenje svojega življenja. Ni pa ga samo videl sedečega v krošnji, temveč ga je tudi poklical po imenu. “Zahej, hitro splezaj dol.”(Lk 19,5)
To bi lahko bila precej neprijetna dogodivščina. Nekaj malega vem o tem na podlagi svojih izkušenj. Ko smo pred več leti živeli v mestu Great Junction v Koloradu, so v mestu priredili rodeo – javno prireditev, pri katerih jahači kažejo spretnost pri obvladovanju divjih konj. Naš deček, ki je bil takrat star deset ali dvanajst let, je bil vznemirjen. Želel si je videti rodeo.
V tako majhnem mestu, kakršno je Great Junction, je rodeo najpomembnejši dogodek leta. Vsi so ga šli gledat, tudi mnogi verniki iz moje cerkve. Toda nisem bil ravno prepričan, da bi si vsi verniki v moji cerkvi želeli, da bi se ga kot gledalec udeležil njihov pastor. Toda moj sin je hotel iti. Zato sem se končno odločil, da bom šel z njim in splezal na eno od dreves blizu ograje in gledal od tam.
Toda nisem pričakoval, da bom na drevesih opazil nekoliko vernikov iz cerkve! Na moje presenečenje naju je kmalu po tem, ko sva se namestila na drevesu, prepoznalo nekoliko mladih in vzkliknilo: “O, pastor Venden!”
V svoji skrbi za sina in njegovo željo, da vidi rodeo, sem izgubil vse svoje zadržke. Toda zdaj so se naenkrat spet pojavili in počutil sem se zelo neprijetno.
Zahej si je tako močno želel videti Jezusa in zvedeti kdo je, da mu očitno ni bilo niti malo neprijetno, ko so ga skupaj z mestnimi otročaji odkrili na drevesu. Kljub temu da ga je gledalo veliko ljudi, se je – tako nam pravi Sveto pismo – z veseljem odzval na Jezusove besede in pohitel z drevesa. Prišla je velika priložnost njegovega življenja.
Hitro je splezal z drevesa. Bog pravi: “Prebivam tudi z njim, ki je potrtega in ponižnega duha.”(Iz 57,15 AC) Jezus pravi: “Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.”(Mt 5,3)
Zahej je splezal na drevo zaradi več razlogov. Tam ni bil samo telesno, temveč tudi duhovno. In Jezus ga je povabil, naj pride dol in pade ob vznožju križa ter prizna svojo veliko potrebo.
Res je prišel dol. Ni spadal na deblo. Tam je bil prostor nekoga drugega, ki so ga tja pribili kmalu zatem.
Zahej je z veseljem sprejel Jezusa. In ko se je to zgodilo, je množica pričela godrnjati in se pritoževati. Govorili so, da bo Jezus gostoval pri človeku, ki je grešnik. Zakaj je moral izbrati prav tega bednika in večerjati z njim? Ali ni v Jerihu spoštovanih in vplivnih ljudi, h katerim bi lahko šel Jezus?
Množica se je zaradi iste stvari pritoževala tudi ob neki drugi priložnosti, ko so rekli: “Ta sprejema grešnike in jé z njimi.”(Lk 15,2) Toda to je bila dobra novica. To je evangelij, povedan z eno povedjo. Če Jezus ne bi sprejemal grešnikov in jedel z njimi, ne bi bilo nobenega upanja zame in za vas. Mar niste veseli, da želi biti gost pri ljudeh, ki so grešniki?
In prav na tem mestu se zgodba obrne v čudno smer, in sicer v takšno, ki je nekatere med nami pogosto mučila. Zahej je očitno začel udarjati na svoje moralne bobne. Jezusu je povedal: “Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.”(Lk 19,8) Kaj je naredil? Nekateri bodo rekli, da si je poskušal zaslužiti zveličanje. Toda nameni pozornost Jezusovemu odzivu. Rekel je: “Danes je prišlo zveličanje tej hiši.”(Lk 19,9 AC)
Zaheju ni bilo treba čakati tako dolgo, da je pokril svoje sledi in dal petdeset ter povrnil štiristo odstotkov. Ne, v tem ni bilo zveličanja. Zveličanje je prišlo tisti dan, ko je v svoj dom in svoje srce sprejel Jezusa. Ko ga sprejmemo za osebnega Zveličarja, v naše življenje pride zveličanje.
Njegova želja, da povrne in da tistim, ki so v potrebi, je bila samo kazalec, da je že sprejel to zveličanje – ne pa korak k temu, da bi si ga zaslužil. Ali je v tem kakšna razlika? Njegova želja je bila sad zveličanja, ne pa njegov vzrok. Tisti dan, ko je Zahej sprejel Jezusa, je prišlo zveličanje v njegovo hišo.
Kaj pa naslednji dan? V poročilu je še ena ključna poved. Jezus je rekel: “Danes moram namreč ostati v tvoji hiši.”(Lk 19,5) Ko enkrat sprejmemo zveličanje, ko se spustimo s svojega visokega položaja, ko dovolimo, da je Jezus povzdignjen, moramo vsak dan znova slišati te znane besede. Pohitite danes, pohitite jutri, pohitite vsak dan in se spustite dol ter dovolite Jezusu prebivati v svoji hiši.
Ni dovolj, da ga samo enkrat sprejmemo, ne glede na to, kako velika je naša potreba. Jezus želi prebivati z nami, ostati z nami. V Raz 3,20 pravi: “Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.” Jezus še vedno pravi: “Danes želim ostati v vaši hiši, v vašem srcu, v vašem življenju.”
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!