 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Kako je Jezus ravnal z ljudmi (Morris L. Venden)
12. Kako je Jezus ravnal z obupanimi
Jeruzalem je bil večkrat uničen. Veliko mest in vasi iz Palestine Jezusovega časa danes ni več. V minulih letih so ljudje na ruševinah starih mest zgradili nova. Ko sem pred nekaj leti z neko skupino potoval po Sveti deželi, smo šli obiskat kopališče Betezda. Leži približno petindvajset metrov pod površino sedanjega mesta in po zavitih stopnicah se da priti do bazena, ki je bil tam v Jezusovem času. Ko pridete do petih pokritih lop, se lahko po stopnicah spustite še nižje v temo, do vode za bazen. Nekdo iz naše skupine je med spuščanjem po stopnicah po nesreči padel v bazen in ugotovil, da je voda vznemirila njega, ne pa on nje.
Kopališče Betezda stoji še danes in nam daje sliko o tem, kako je bilo v Jezusovem času.
Poročilo o človeku iz kopališča Betezda je zapisano v evangeliju po Janezu: “Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se hebrejsko imenuje Betesda, in ima pet pokritih strebrišč. V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih, sušičnih. Čakali so na valovanje vode, kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi stopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen.”(Jn 5,1-4)
To je bil hokus-pokus – čarovnija tistega časa. Lurd, če hočete; kraj, kamor so ljudje lahko odšli po zdravje in ozdravitev – vsaj tako so mislili.
“Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug. Jezus mu je rekel: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi. In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil.”(Jn 5,5-9)
Ostanek poglavja se ukvarja z nadaljevanjem te zgodbe. Jezusa so poklicali pred sodni zbor in ga obtožili pred sodiščem. Jezus, Gospodar sobote, je bil obtožen, da jo je prestopal. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako žalostno. Jezus – Stvarnik, ta, ki je vse ustvaril, je vzdrževal bitje src ljudi, ki so ga obtoževali. Zares zanimiv prizor.
Šestkrat so Jezusa obtožili za kršenje sobote. In če proučimo teh šest primerov, bomo videli, da se je Jezus vedno odločil v korist človeka, verski voditelji pa so se vedno odločili v korist zakona.
V Mt 12,12 je Jezus rekel: “V soboto se sme delati dobro.” Tako je Jezus “kršil” soboto zato, da bi jo posvečeval. Judovski voditelji pa so jo poskušali posvečevati, pravzaprav pa so jo kršili. Ko se je Jezus odločil v korist človeka, se je pravzaprav odločil tudi v korist zakona. Ta dva se namreč med seboj ne izključujeta. Delati dobro ob sobotah je zakonito.
Beseda zakonito je zelo zanimiva. Besedilo ne pravi, da je lepo delati dobro v soboto ali pa da je naša prednost delati dobro. Pravi da je zakonito delati dobro. Z drugimi besedami, zakon to zahteva. To je kakor vožnja po cesti, kjer prometni znak pravi: “Najmanjša dovoljena hitrost je štirideset kilometrov na uro.” Ne samo, da je dovoljeno voziti več kakor štirideset kilometrov na uro, temveč bi s počasnejšo vožnjo celo kršili zakon. Delati dobro v soboto je tisto, kar zakon zahteva, in Jezus je prišel pokazat pravi namen sobote. Očitno je zavrgel vsa svarila in storil velik korak čez vsa izročila in obrede ter pokazal, kaj je pravo posvečevanje sobote.
Tisto soboto je Jezus hodil skozi pet lop. Ljudje, ki so ležali tam, so bili brezupni primeri. Njihovi prijatelji ali sorodniki so jih prinesli tja kot v njihovo zadnje zatočišče. Nekateri so si ob bazenu postavili preproste šotore; druge so k bazenu prinašali vsak dan. Vsi so čakali na vzburkanje vode in takrat so poskušali prvi priti v bazen. Bolni, oslabeli, sušični in brezupni so ležali povsod na okrog – in so čakali.
Jezus se je sam in neopažen sprehajal med trpečimi ljudmi. To je bilo nekje kmalu po začetku njegove službe. Pozneje so se okrog njega gnetle množice in hodile za njim tesno za petami. Toda tokrat ga ob bazenu ni spremljala množica, nobena ženska se ni prerinila skozi, da bi se poskušala dotakniti vsaj roba njegove obleke.
Zato se je Jezus lahko sprehajal po teh petih stebriščih in opazoval uboge trpine ter si želel, da bi jih ozdravil. Ozdraviti je hotel vse! Če bi bil jaz tam in bi ga prepoznal ter poznal njegovo moč, bi zavpil: “Daj, Jezus! Vse jih ozdravi!”
Toda tega ni smel narediti. Njegovo poslanstvo je zajemalo veliko stvari, in če bi jih vse ozdravil, bi bilo njegovo delo predčasno končano. Že z ozdravitvijo enega samega človeka je naredil velik korak proti križu. To je razlog, zakaj ni ozdravil vseh gobavcev. Narediti kaj takega bi bila velika ovira za njegovo širše poslanstvo – zveličanje vsega človeštva.
To je tudi razlog, zakaj Bog že pred davnimi časi ni naredil konca grehu. To je razlog, zaradi katerega danes ne more ozdraviti vseh ljudi – bolnih in ubogih v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih ustanovah. Bog v svoji modrosti mora dovoliti grehu, da pride do svojega konca, tako da ga bodo vsi videli v njegovi pravi luči. In ko bo končno prišel konec greha, nihče nikoli več ne bo imel želje po njem.
Ko je Jezus hodil po teh petih lopah, hrepenel po ozdravitvi bolnikov in se morda veselil dneva, ko bo greh za vedno uničen in ko bodo vsi ozdravljeni, je videl najbolj brezupen primer. In njegovo sočutje ga je spodbudilo k dejanju.
Videl je človeka, ki je bil bolan že osemintrideset let. Njegovi prijatelji so umrli, prav tako tudi njegovi sorodniki; njegov edini dom je bil tukaj ob bazenu. Jezus se je ustavil, ga pogledal in vprašal nekaj, kar se nam zdi precej neumno.
“Ali hočeš biti ozdravljen?”
“Prosim? Kaj pa misliš, da počnem tukaj?”
“Ali hočeš biti ozdravljen?” Očitno je hotel, da sam človek izrazi svojo željo.
Saj poznate njegov odgovor. “Da, to si želim. Toda nimam nikogar. Nimam človeka. Sam pa nisem dovolj močan, da bi prišel do bazena. Vedno me kdo prehiti. Položaj je brezupen.”
Jezus ni izgubljal časa. Ni ovinkaril. Pogledal je človeka in z močjo, ki prihaja od Darovalca življenja, Stvarnika, tega, ki je ustvaril vesolje – močjo, zaradi katere je tudi prah ob stvarjenju stal v položaju mirno – ukazal: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.”
Namenimo pozornost zanimivemu zaporedju. Poročilo pravi, da je 1) človek nemudoma ozdravel, 2) vzel svojo posteljo in 3) hodil.
Kako lahko se vtkemo v to sliko. Želimo si malo zasluge zase, malo slave za nas osebno. In zato pravimo, da Bog pomaga tistim, ki si pomagajo sami. Želimo si, da bi bili Božji darovi nekako odvisni od našega dela. Morda ste že kdaj slišali koga reči, da je ta človek lahko shodil zato, ker je imel močno voljo in je stisnil zobe ter bil odločen narediti to, kar mu je rekel Jezus. In ko se je potrudil za to, je ozdravel in lahko shodil. Toda ni bilo tako. Jezus ga je hipoma ozdravil. Najprej je ozdravel; nato je vstal, vzel svojo posteljo in hodil. Hoja in nošenje postelje sta bili posledici ozdravitve, ne pa njen vzrok.
In tako vidimo tega človeka, ki hodi, bolje rečeno skače, proč od bazena. Kaj predstavlja bazen? Predstavlja nekaj, kar lahko naredimo za svojo ozdravitev. Bazen lahko predstavlja nekaj, kar poskušamo narediti, da bi dosegli zveličanje ali pa da bi dosegli zmago ali pravičnost.
Morda so nekateri, ki so si samo domišljali, da so bolni, očitno ozdraveli, ker so tako mislili. Toda ta človek je bil slaboten. Ni imel dovolj moči, da bi prišel do bazena. Bil je brezupen primer.
Ali ste mu podobni? Ne prezrimo duhovnega nauka te zgodbe. Kaj je danes vaš bazen? Ali ste si poskušali zaslužiti pot v nebesa – biti dovolj dobri, da bi vam uspelo? Ali je to vaš bazen? Nikoli vam ne bo uspelo s svojo močjo.
Ali ste poskušali doseči zmago nad kakšnim grehom v svojem življenju? In niste imeli miru? In zdaj ste pripravljeni obupati? Ali je to vaš bazen? Kaj pa verniki, ki poskušajo narediti nekaj, s čimer bi prisilili Jezusa, da kmalu pride? Ali ste že videli njihova gesla in plakate, na katerih piše: “Vstanimo in končajmo delo.” In potem slišite, da prebivalstvo sveta narašča hitreje, kakor pa se širi evangelij, in ste pripravljeni obupati. Ali je to vaš bazen?
Imamo različne bazene, ki si jih prizadevamo doseči. Morda je danes med nami kdo, ki se je osemintrideset let ali pa še dlje trudil doseči svoj bazen, pa ga še vedno ni dosegel. Za takšnega imam veselo novico: “Rešitev v Jezusovi krvi je, življenje je le v njej.” Obstaja ogrinjalo za tiste, ki so goli, oblačilo, ki ne vsebuje niti ene človeške niti. Danes vam je to oblačilo ponujeno kot darilo. To je oblačilo Jezusove moči namesto vašega neuspeha.
Ali bi se mi torej, prosim, pridružili danes v eni od teh petih lop? Jezus gre mimo. Sklanja se k vam in sprašuje: “Ali hočeš biti ozdravljen?”
Tukaj stopamo v nekaj, kar nekateri imenujejo osebni evangelij. Takšni pravijo: “Ne govorite o ozdravitvi. Bodimo nepristranski. Ne glejmo nase.”
Ali si lahko predstavljate Jezusa, ki se skloni k temu človeku ob bazenu in ga vpraša, ali želi ozdraveti?
In ta mu odgovarja: “O, to je preveč osebno. Dovolj bo, če boš na moj račun v nebesih položil nekaj pravičnosti. To bo zadostovalo.”
Lahko smo hvaležni za to, kar je Jezus naredil na križu, toda prav tako smo lahko hvaležni tudi za to, kar želi narediti v življenju vsakega od nas. Charles Spurgeon, veliki pridigar v preteklosti, je rekel takole: “In zdaj, moji dragi poslušalci, vam bom zastavil vprašanje. Ali želite ozdraveti? Ali želite biti zveličani? Ali veste, kaj pomeni biti zveličan? O, pravite, to pomeni izogniti se peklu. Ne, ne, ne. To je sad tega, da smo zveličani. Biti zveličan je nekaj popolnoma drugega. Ali želite biti rešeni moči greha? Ali želite biti rešeni pohlepa, posvetnosti, nečistosti, hudobnega značaja, krivičnosti, brezbožnosti, oblastnega vedenja, pijanosti, pokvarjenosti? Ali ste se pripravljeni odreči grehu, ki vam je najbolj pri srcu?
Nekateri pravijo, da ne morejo iskreno reči, da si želijo vse to. Potem danes ne govorim vam.
Toda so tudi takšni, ki pravijo: 'Da, želim se znebiti greha, korenine in stebla. Po Božji milosti želim danes postati kristjan in biti rešen svojih grehov.' Potemtakem vstanite, vzemite svojo posteljo in hodite.”
Ali ne boste sprejeli najboljšega Prijatelja, ki ga lahko imate, samega Gospoda Jezusa, ki se sprehaja med petimi lopami? Ni prišel klicat pravičnih, temveč grešnike k spokorjenju. Pravi: “Obrnite se k meni in rešite se, vsi konci zemlje.”(Iz 45,22) Bil je pripravljen tvegati za vas. Njegovo sočutje ga vedno spodbudi k dejanjem. In danes vam ponuja duhovno ozdravitev, ki si jo tako želite.
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!