 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Kako je Jezus ravnal z ljudmi (Morris L. Venden)
11. Kako je Jezus ravnal z ženskami
Nismo še videli žensk delati z zračnim kladivom, toda ženske danes vozijo tovornjake, delajo na bencinskih črpalkah in so tudi policistke. In nekateri ljudje na dolgo in široko razglabljajo in razpravljajo o vlogi žensk v cerkvi. Če imajo ženske pravice na drugih področjih, zakaj ne bi smele biti tudi duhovnice in starešine?
Za tiste, ki postavljajo takšna vprašanja, pa tudi za vse druge, je zelo zanimiva tema, kako je Jezus ravnal z ženskami. Zanimiva bi morala biti za vsaj polovico bralcev te knjige, čeprav nisem ravno prepričan, za katero polovico!
V zadnjih letih je več piscev opisalo Jezusa kot zagovornika žensk. Ali je to, glede na poročila evangelijev, upravičeno? Če je bil res zagovornik žensk, v katerem smislu je bil to in kako se je zavzemal za njihovo dostojanstvo?
Če upoštevamo kulturne in družbene vidike Jezusovega časa, bomo videli, da so bili vodje cerkve – rabini – vse prej kaj drugega kakor pa zagovorniki pravic žensk. Pravzaprav molitev, ki izvira iz rabinske književnosti in je bila morda v tistih časih celo v uporabi, pravi takole: “Blagoslovljen si ti, o Gospod, naš Bog, Kralj vesolja, ki me nisi ustvaril kot pogana. Blagoslovljen si ti, o Gospod, naš Bog, Kralj vesolja, ki me nisi ustvaril kot sužnja. Blagoslovljen si ti, o Gospod, naš Bog, Kralj vesolja, ki me nisi ustvaril kot žensko.”
Molitev se je v zadnjem času nekoliko spremenila – nekoliko so jo polepšali – toda tako so razmišljali in govorili v Jezusovem času. Drug odlomek iz rabinske književnosti pravi: “Srečen je ta, čigar otroci so moški, in gorje njemu, čigar otroci so ženske.” Prosim lepo, to niso moje besede! Poskušam samo malo opisati Jezusov čas. Zagotovo v tistih dneh ni bilo ravno priljubljeno zagovarjati pravic žensk.
Oglejmo si najprej na kratko Jezusov nauk. V svojih zgodbah in prilikah je pogosto omenjal ženske. Vsi poznamo priliko o ženi, ki je v testo za kruh primesila kvas – zgodbo, ki pojasnjuje nebeško kraljestvo. Prav tako smo tudi že slišali prilike o izgubljeni ovci, izgubljenem sinu in izgubljenem srebrniku – srebrniku, ki ga je izgubila ženska in je bil morda celo del njene dote. Prav tako smo že slišali tudi priliko o desetih devicah, ki ima poseben pomen prav za konec časa.
Jezus je povedal zgodbo o vztrajni vdovi in s tem prikazal pomembnost vztrajnosti v molitvi. Govoril je o Lotovi ženi, prav tako pa tudi o kraljici iz Sabe. In prav tako smo tudi že opazili, kako je v templju pohvalil vdovo, ki je dala svoja dva novčiča. V Mt 21 je Jezus po zgodbi o dveh sinovih, od katerih je le eden resnično poslušal očeta, rekel, da bodo celo prostitutke prišle v nebeško kraljestvo prej kakor pa verski vodje njegovega časa. V svoji prvi pridigi v Nazaretu je omenjal vdovo iz Sarepte v Elizejevem času. Ko je učencem govoril o svojem drugem prihodu, je govoril o dveh ženskah, ki meljeta v mlinu. Jezus je pogosto govoril o ženskah in jih omenjal v ponazoritvah svojega nauka.
Oglejmo si zdaj nekaj primerov Jezusovega dejanskega odnosa do žensk. Neki pisec ga je razčlenil takole: “V odnosu do žensk je bil Jezusov življenjski slog tako poseben, da ga lahko opišemo le kot presenetljivega. Z ženskami je ravnal kot z ljudmi, enakimi moškim v vsakem oziru. Iz njegovih ust nikoli ni prišla poniževalna beseda o ženskah. Kot Zveličar, ki se je izenačil z zatiranimi in razdedinjenimi, se je popolnoma svobodno pogovarjal z ženskami in govoril o njih nepristransko.”
Ko razmišljamo o Jezusovem odnosu do žensk, si najprej oglejmo odnos, ki ga je imel do svoje matere.
Pri dvanajstem letu se je prvič udeležil zborovanja v Jeruzalemu, vendar so ga starši izgubili in odšli proti domu, ne da bi se zavedali, da ga ni z njimi. Ko so ga po treh dneh iskanja končno spet našli, so ga grajali. In v starosti dvanajstih let je Jezus rekel: “Zakaj sta me iskala? Ali ne vesta, da moram biti v Očetovem delu?”(Lk 2)
Na prvi pogled se nam morda lahko zazdi, da je bil Jezus malce predrzen. Toda v resnici ni bilo tako. Evangelij tudi pravi, da je potem odšel z njima in jima bil poslušen naslednjih osemnajst let. V njegovih besedah pa vidimo, da se je Jezus morda prvič zavedal napetosti ravnotežja med zvestobo družini in zvestobo svojemu Očetu v nebesih.
Druga omemba Jezusovega odnosa do matere je v zgodbi o poroki v Kani. Verjetno se spominjate, da so potrebovali več grozdnega soka. Jezusova mati je prišla k njemu in mu to povedala. Odgovoril ji je: “Žena, kaj imaš z mano?”(Jn 2)
Veliko ljudi misli, da je to malce nevljudno. Toda proučevanje govornih oblik tistega časa pokaže, da ni tako. Pravzaprav so bile te besede lahko celo izraz spoštovanja. Kakor koli že, kljub temu ostaja dejstvo, da je Jezus, ki je spoštoval svojo mater, moral skrbno paziti na ravnotežje med tem spoštovanjem in Očetovim delom, ki ga je bil poslan opravit.
Tretja omemba je postavljena v Kafarnaum, kjer so Jezusova mati in bratje poskušali priti do njega, vendar zaradi velike množice tega niso mogli. Namesto da bi Jezus prekinil svoje poučevanje, je rekel: “Kdor koli izpolnjuje Božjo voljo, je moj brat, sestra ali mati.” Znova je poudaril, da Božje delo ne more biti na drugem prostoru – celo za družinskim odnosom ne. In njegova lastna mati, blagoslovljena med ženami, ni mogla priti v nebeško kraljestvo samo zato, ker je bila njegova mati. Tudi ona je potrebovala oseben odnos z Bogom.
Četrtič se Jezusov odnos do matere omenja pri opisu križanja. Ko je pogledal s križa in jo videl stati tam skupaj z Janezom – Janezom, ki je bil vedno na voljo – je rekel: “Žena, glej, tvoj sin!” Janezu pa je rekel: “Glej, tvoja mati!”(Jn 19,26.27) Tako je pokazal nežno skrb za svojo mater do samega konca.
Drugo področje Jezusovega odnosa do žensk je povezano z ženskami, ki so bile njegove sledilke. “Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žena, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, in Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.”(Lk 8,1-3)
Jezusovi sledilci so bili torej dvanajsteri apostoli in skupina galilejskih žena. Zakaj so hodile za njim? Ali jih je povabil? Jezus je nekoč svojim apostolom rekel: “Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil.”(Jn 15,16) Zelo verjetno je, da je Jezus izbral tudi te ženske.
Kaj so počele? Spremljale so ga. In zelo preprosto si je predstavljati težavo, ki je nastala takrat, ko so prišli v mesto in iskali prenočišče. Podpirale so ga. Obstajajo dokazi, da so bile nekatere teh žena precej bogate. Spremljale so ga do samega konca; ko so se učenci pognali v beg in si tako poskusili rešiti lastno kožo, so te ženske ostale. In bile so prve, ki so dobile sporočilo o vstajenju.
Naslednji primer Jezusovega odnosa do žensk je njegovo prijateljstvo z Marijo in Marto. Saj poznate zgodbo v Lk 10. Tam piše, da je Marija sedela pri Jezusovih nogah. Kaj to pomeni? V Jezusovem času so učenci sedeli pri učiteljevih nogah. Marta je v Jn 11 Jezusa imenovala “Učitelj”, ko je poslala Mariji sporočilo: “Učitelj je tukaj.” V Jezusovem času je bilo za rabina nezaslišano poučevati žensko. Pravzaprav so imeli celo rek, da je bolje poučevati Samarijana kakor pa žensko; in prav gotovo se spominjate, kakšno mnenje so imeli o Samarijanih!
Toda Marija je sedela pri Jezusovih nogah in iz ust njene sestre Marte je prišla ena najveličastnejših potrditev o tem, kdo je Jezus. To je bil čas Lazarjeve smrti in Jezus je pravkar prispel v Betanijo. Marta je rekla: “Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.”(Jn 11,27) Ali je mogoče zahtevati večjo vero od te?
Naslednji primer, ki ponazarja Jezusov odnos do žensk, se je zgodil, ko je bil pomaziljen. Vsi štirje evangeliji govorijo o tem dogodku, ki se je zgodil na pojedini v Simonovi hiši. To, kar se je zgodilo tam, je pri vseh Judih Jezusovega časa sprožilo neodobravanje – Jezus je dovolil ženski, da se ga je dotaknila. Dovolil je, da se ga je dotikala ženska z razpuščenimi lasmi. (V tistih dneh so si lase razpuščale le prostitutke.) In ne samo to, Jezus je rekel, da je naredila čudovito stvar; in to je ostalo zapisano za vse rodove.
Potem je tukaj še odnos med Jezusom in Samarijanko. V tistem času so imeli pravilo, ki se je glasilo: “Moški ne sme biti v gostišču sam z žensko, niti s svojo sestro ali hčerjo, zaradi tega, kar bi si drugi moški lahko mislili. Moški se ne sme pogovarjati z žensko na ulici, niti s svojo ženo ne, še posebej pa ne s kakšno drugo žensko, zaradi tega, kar bi si drugi moški lahko mislili.” Človek se sprašuje, kakšni so bili moški v tistem času! Toda Jezus se je brez sramu pogovarjal z žensko pri studencu in tako prekršil judovski običaj.
Zapisan je tudi dogodek, ko so pred Jezusa privlekli prešuštnico. V navzočnosti teh, ki so jo želeli obsoditi, se je potegnil zanjo. Zdi se, kakor da izkušnjam Jezusa z odnosom do žensk ni konca!
Kaj pa ženske, ki jih je ozdravil? Ozdravil je Petrovo taščo, in to celo v soboto. Naenkrat je prekršil dve pravili, prvič, zdravil je v soboto; drugič, tudi dotaknil se je ženske – prijel jo je za roko.
Naslednji primer je zapisan v Lk 13,10-17, kjer je omenjena ženska, ki je bila bolna že osemnajst let. Spet se je ponovila ozdravitev v soboto, in Jezus je javno položil roko nanjo – kar je bilo med Judi popolnoma prepovedano.
Prav tako je zapisana tudi zgodba o vdovinem sinu, ki ga je Jezus obudil v vasici Nain. Jezus je prekinil pogreb in žalostnemu srcu prinesel veselje. Med obujanjem Jairove hčere je Jezus spet prekršil judovski običaj s tem, ko se je dotaknil mrtve deklice in jo povrnil v življenje. Na poti do Jairovega doma se je skozi množico do Jezusa prerinila ženska in se dotaknila roba njegove obleke. Jezus se je ustavil in vprašal, kdo se ga je dotaknil. To plaho žensko je poklical iz njenega skrivališča in pokazal, da je vredna ozdravitve. Priznal je njeno vero in njeno odločnost. Z njo je ravnal kot s kom, ki ima svoje pravice.
Zadnje poročilo o Jezusovem odnosu do žensk je opis njegove poti na Golgoto. Žene so jokale. Morda prej z Jezusom niso imele veliko stikov, toda njegovo trpljenje je ganilo njihova srca. Morali bi imeti več takšnih moških! Moških kot Simon iz Cirene, ki ni mogel molčati, ko je videl Človeka, ki trpi pod križem. Toda ženske so jokale, in Jezus jih je opazil.
V evangelijih ni niti enega primera sovražnosti žensk do Jezusa. Neovirano se je družil tako z moškimi kot ženskami in jim podajal svoje sporočilo. Z ženskami je ravnal kot z enakovrednimi moškimi. Tako ženske kot moške je izbiral za svoje posebne prijatelje. S hvaležnostjo je sprejemal njihove izraze ljubezni in jih počastil kot nekaj čudovitega. Nikoli se ni obiral služiti ženskam. In pokazal je, da se je z njimi moč družiti na visoki duhovni stopnji. Zaradi svojega sprejemanja žensk si resnično zasluži naziv njihovega zagovornika.
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!