 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Korak v varnost (Mark Finley)
7. Kako preživeti leto 2000?
Zlovešče slutnje današnjih znanstvenikov, ki živijo v senci negotove prihodnosti, hitro osvajajo vsa področja našega planeta. Ljudje iz vseh družbenih slojev bogati in siromašni, stari in mladi, moški in ženske se začenjajo pripravljati »za ta usodni čas« – kot se danes večkrat poudarja.
Misel o preživetju je postala donosen posel. Različni industrijski izdelki pripravljeni za »ta trenutek« se pojavljajo kakor gobe po dežju. Kako preživeti – je danes vodilna misel milijonov ljudi na svetu.
Ljudje, ki pozorno spremljajo življenjske okoliščine, ob pomisli na vse nevarnosti, ki grozijo svetu, se sprašujejo naslednje: Ali bo svet resnično lahko preživel kljub nenehnemu naraščanju zločinov, gospodarskih kriz, onesnaženega in izčrpanega življenjskega okolja, usodnih vstaj in vojn, naravnih nesreč in nevarnosti jedrskega spopada?
Ali lahko mirno sedimo in pričakujemo to neizogibno? Povečuje se število njih, ki ne mislijo tako. Prepričani so, da se moramo že sedaj pripraviti, če hočemo preživeti vse krize, ki se nam približujejo.
Jutri bo lahko že prepozno!
Toda morda boste rekli: »Mar ni takih ljudi veliko manj in ali niso ti samo posebneži časa, lažni preroki nesrečnih dogodkov?« To bi bil dober opis teh boječnežev, čeprav jih je precej med njimi razumnih in izobraženih. Ti vztrajno oznanjajo, da se moramo pravočasno pripraviti, da bi uspešno preživeli vse te nezaželene dogodke.
Robert Brown, urednik časopisa Preživeti, je pisal takole: »Preživeti pomeni zdržati, preživeti, se rešiti, obnoviti. Kaj drugega bi si človek lahko zaželel, kakor pa da bi bil optimist, ta, ki vse vidi v tej besedi Preživeti.«
Brown je končal svoje razmišljanje z naslednjimi besedami: »Po vsem je to tisto, k čemer se žene ta, ki želi preživeti in je sam sebi vse. Naučiti se pripraviti za najhujše, a še naprej delati za to, kar je najboljše.«
Morda boste rekli: »Katere so pozemske nesreče, ki jih je treba premagati, da bi se preživelo? Ali so pred nami hudi časi, ali je to sad domišljije skupine zanesenjakov s čudnimi pogledi?«
Tudi Marko in Suzana sta do nedavnega mislila tako. Živela sta precej dobro v predmestju Los Angelesa, daleč od skrbi, ki bi jih povzročalo pomanjkanje denarja ali nezaposlenost.
Njuni vikendi in večeri so res bili prijetni. Športne dejavnosti, letenje in opazovanje avtomobilskih in konjskih tekem so zapolnjevali njun prosti čas. Toda v njuni družini se je zgodilo nekaj neprijetnega.
V njun dom so vdrli vlomilci in odnesli precej dragocenih stvari. To se je kljub dobri zaščiti zgodilo trikrat. Vlomljeno je bilo tudi v domove njunih sosedov. Lastnica neke hiše je bila ob vlomu doma. Mladi vlomilci so jo pretepli in odnesli iz hiše vse, kar je imelo kakšno vrednost.
Ker sta se Marko in Suzana hotela izogniti javnim policijskim poročilom o okradenih, sta se morala braniti sama. Nabavila sta si časopise in knjige, iz katerih sta se lahko učila, kako se je treba zaščititi pred vlomilci – preživeti čas, ki je značilen po velikih nevarnostih zaradi tatov in zločincev. Obiskovala sta tudi različne tečaje o teh mučnih stvareh, a poleg tega sta si nabavila tudi alarmne naprave, da bi se ubranila vlomilcev. Nabavila pa sta tudi strelno orožje in se ga na tečaju naučila uporabljati. hitro in uspešno. Mnogokrat sta se vadila v streljanju.
Ali to ne zveni čudovito? Ali ni celo tudi učinkovito? V zadnjem času so se pojavile celotne znanstvene razprave o tem, kako se ljudje lahko zaščitijo pred tatovi in zločinci in o uporabi strelnega orožja. Pred kratkim je predsednik mesta Miamia po televiziji svetoval svojim meščanom, kako naj se ubranijo s strelnim orožjem pred napadalci, ker policiji ne uspe priti povsod, da bi jim pomagala in jih zaščitila.
Novinar Adley je v časopisu Preživeti opisoval, kako se bodo ljudje s strelnim orožjem sami ubranili vlomilcev in zločincev, in rekel naslednje: »Če dobite dovoljenje za nošenje strelnega orožja, ga odtlej vedno nosite s seboj. Če ne, vam ne moremo priporočiti, da prekršite zakon... Če ne boste ukrepali, da bi se telesno in duševno zaščitili, tega ne bo storil nihče drug. Neki pameten človek je rekel: 'Raje imam, da mi sodi dvanajst ljudi (porota), kakor pa da me šest ljudi nosi v krsti (grobarji).'«
Možnost, da meščani nosijo strelno orožje skrito pod obleko, je neprijetno dejstvo. V ognju strasti in zla se lahko zgodijo nepopisne nesreče. Ker sta Marko in Suzana dalje proučevala, kako bi se dalo preživeti, sta odkrila še druge prav tako velike težave, kot so, na primer, ekonomska depresija in potem tudi propad. Gospodarska negotovost sili na površje kakor zli duh vse bolj in grozi vse potegniti navzdol. Strokovnjaki trdijo, da svetovno gospodarstvo drvi navzdol. Zavore so popustile, tovor drvi navzdol in nihče ga ne more zadržati. Pred nami je velika nevarnost.
Denar spreminja svojo vrednost, obresti vse bolj naraščajo, državni dolgovi se povečujejo, inflacija je dosegla vreliščno točko. To je kratek opis tega, kar se nam bliža, pravijo gospodarski strokovnjaki. Njihova poročila so porazna in svet jih mora sprejeti takšne, kakršne so. Milijoni ljudi živijo v velikem strahu za svoj jutri.
Časopisni članki in radijska ter televizijska poročila dajejo malo upanja. Nedavno tega je bil v ZDA v časopisu takle naslov: Kako uspeti v obdobju hudih let? Novinar Duff Clarke je poskušal prikazati usodo dolarskega bankovca v času popolnega gospodarskega zloma: Kako preživeti v času denarnega zloma? Drugi naslov »Po zlomu« predvideva, da bodo zlato, srebro, diamanti in švicarski skladi morda v tem obdobju kaj več pomagali.
Izšle so tudi knjige z naslovi: Vlaganja v času krize ter Preživljanje in dobički v času inflacije osemdesetih let, a odkrile niso nič kaj zanesljivega razen nasveta, naj bomo pripravljeni za čas krize. Začetek je na pragu, in skrajni čas je, da se pripravimo za to nesrečo.
V nasvetih teh piscev ni nič določenega. Knjige odkrivajo, da bo človek moral spremeniti način svojega življenja. Zdravila, ki bi ozdravilo gospodarsko krizo, ni. Kaže, kakor da človeška družba ni zmožna dojeti tega, kar se ji približuje.
Znani gospodarstvenik povzema besede nekega bančnika in pravi: »Njegova skrb za prihodnost zemlje je v resnici zavest o moralnem propadu.« Poudarjeno je še, da največ težav izvira na splošno iz pomanjkanja volje za spopad z nepripravljenostjo za rešitev svojih gospodarskih težav. Nasvet sodobnega preroka je zelo določen: »Kupujte zlato, srebro in drage kamne. Vlagajte v materialne dobrine. Pustite banke. Kopičite si hrano.«
Howard Raff je takole pisal v svoji knjigi Kako naj zaviram prihod hudih let: »Cilj te knjige je, da vas spodbudi in prepriča, da bodo Združene države Amerike stopile v najhujši čas preizkušenj od časa državljanske vojne, v inflacijsko spiralo, ki nas bo pripeljala v depresije, katere bodo pomnili številni rodovi... Nihče ne ve, kdaj bo napočil ta prelomni trenutek, toda prihaja, in sicer hitro... Amerika je na robu, a tudi ostali svet.«
Potem pa opisuje neželene dogodke: splošna brezposelnost, presihanje vseh prihrankov, propad upokojenskega sistema, propad družbenega zavarovanja in podobnih skladov, mednarodni denarni zlom vseh denarnih enot, vseh prihrankov in na koncu – zmeda!
Ljudje se pripravljajo na hude čase, ki so jih napovedali ti preroki zle usode, zato si kopičijo hrano, zdravila in vodo, zbirajo orožje, strelivo in elektronske naprave, ker menijo, da se bodo samo tako uspešno in pravočasno zaščitili.
Vse to se sliši zelo neprijetno. Vsi ti ljudje govorijo o tem, kar se ne more predvideti. Morda bo največjo nesrečo povzročilo radioaktivno žarčenje. Doktor Helena Koldikot, otroška zdravnica v Bostonski bolnišnici, je pisala: »Kot zdravnica menim, da nam preti nevarnost jedrske tehnologije, ki utegne uničiti vse življenje na naši zemlji. Če bo šlo tako naprej, bodo zrak, ki ga vdihavamo, hrana, ki jo uživamo, in voda, ki jo pijemo, kmalu tako onesnaženi z radioaktivnimi odpadki, da bo naše zdravje nevarno ogroženo kakor še nikoli doslej.«
Ta znanstvenica je poudarila, da že dolgo obstaja nevarnost zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki se pojavljajo v mleku in drugi hrani, katero uživamo mi in naši otroci.
Po vsem tem pa se vseeno ustavimo za trenutek. Kaj naj rečemo o nakopičenih izdelkih z radioaktivno vsebino, o poškodbah jedrskih elektrarn ali o nesreči, ki bi zadela svet, če bi izbruhnila tretja svetovna jedrska vojna? Mnogi že sedaj trepetajo ob misli na to. Če mislimo na različno vojno orožje, od jedrskega in kemijskega do biološkega, ki je razširjeno povsod po svetu, so takšni spopadi možni. Dovolimo svoji domišljiji, da se ukvarja tudi s tem. Lahko si torej zamislimo, da bodo preživele hitro pobrale bolezni, lakota in izčrpanost.
Ali je jedrska vojna možna? Mnogi državniki, vojskovodje, znanstveniki in zgodovinarji odgovarjajo pritrdilno.
Posamezniki, ki upajo, da bodo vse to preživeli, mislijo, da bo sodobna industrija nekako pomagala takemu človeku.
Tako razmišlja tudi Lynn Blackmore, predsednik kluba Preživeti za jutri. Njegovo društvo imenovano Pozemska barka I. je začelo graditi podzemska zaklonišča pri mestu Verkina v državi Utah. »Če bo prišlo do državljanske nesreče, jedrske vojne, gospodarske nesreče, državljanske vojne, bodo ljudje, ki se bodo znašli v tej barki, edini preživeli, če sploh bodo preživeli.«
Tako z vsem založeno zaklonišče bi stalo od 47.000 do 95.800 ameriških dolarjev, kar je odvisno od velikosti – od 100 do 300 m2. Veliko takih zaklonišč je že narejenih in prodanih. Ljudje se želijo že sedaj osvoboditi vseh nevarnosti.
Prizadevanje človeka, da zgradi pozemsko barko, nas spominja na že nekoč zgrajeno barko ali ladjo, ki je bila tudi tedaj zgrajena zato, da bi ljudje preživeli veliko splošno uničenje. Zgodovino o tej barki rešitve najdemo v Svetem pismu, v 1. Mojzesovi knjigi 6.
Kaj pove Sveto pismo o ljudeh tistega časa? Odgovor je zelo kratek – bili so podobni današnjim ljudem. Piše: »Videl je Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno. (...) Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije; (...) kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.« (1 Mz 6,5.11.12) Kaj se je v takih razmerah odločil narediti Stvarnik? »Tedaj je Bog rekel Noetu: Konec vsega mesa sem sklenil; kajti zemlja je polna njih hudobije. Zato jih bom, glej, pokončal z zemljo vred.« (1 Mz 6,13)
Tudi Jezus je omenil Noeta, potop in Noetovo barko: »Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso ničesar zaslutili, dokler ni prišel potop in vse odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.« (Mt 24,38.39)
Ali imajo prav ljudje, ki mislijo, da bodo preživeli, ko si nabavljajo zlato, drage kamne, si kopičijo orožje in hrano? Ali imajo prav, ko delajo to, ne glede na grozeče hude čase? Njihovo preživetje lahko traja samo nekaj let, a še to bi bilo bedno životarjenje. Naslednji rod bi čakale še hujše težave. Preživetje mora biti trajnejše, za večnost, ker se sicer sploh ne splača boj zanj.
Preživetje mora biti nekaj vrednejšega, močnejšega in varnejšega od golega premagovanja težav. Zato se temeljno vprašanje glasi: »Kako sem lahko gotov, da bom večno živel z Bogom?« Ta svet je prizorišče strahotnega boja med dobrim in hudim. V skladnosti s tem spoznanjem piše apostol Pavel takole: »Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in njegovi mogočnosti. Nadenite si celotno bojno opremo, da se boste mogli upirati zvijačam, ki jih bo pletel Hudič. Zakaj naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti gospodovalcem tega mračnega sveta, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom. Zato sezite po Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in v boju obstati.« (Ef 6,10-13)
1. Preživetje je sad resne molitve. Jezus, naš zgled, (Jn 12,28) Danijel in njegovi tovariši (Dan 6,19-23; 3,28.29) ter drugi posvečeni v zgodovini Božjega dela na svetu (Jak 5,17.18) so imeli v vseh življenjskih razmerah živo zvezo z Bogom. Živa izkušnja z Bogom je vir moči za preživetje. Zveličarjevo naročilo za vse posvečene se glasi takole: »Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7)
Preživeti pomeni opirati se in biti odvisen od moči zunaj oblasti našega sveta. To je vir Božje vzvišene moči, ki posvečene dviga v trenutkih stisk in trpljenja.
Pred nekaj leti je skupina raziskovalcev opravila poskus z električnimi šoki na živalski živčni sistem. Za ta poskus so vzeli dve jagnjeti od iste ovce. Prvo jagnje so dali v poseben oddelek in ga izpostavili poskusom. Po nekoliko ponovljenih šokih je jagnje doživelo hud živčni zlom. Nikamor se ni moglo umakniti in najti zaščite.
Drugo jagnje so dali v drug oddelek, toda skupaj z materjo. Ko je doživelo električni šok, je steklo k svoji materi. Materino blejanje mu je dalo varnost v nastali težavi.
Molitev je za nas svetišče polno gotovosti in zavetja, v katero se lahko vedno zatečemo. Molitev omogoča človeku, da se približa Bogu in dobi v stiski tolažbo in zaščito. Izkušeni psalmist potrjuje to doživetje: »Bog nam je zavetje in moč, kot pomočnik v stiskah se je dobro izkazal. Zato se ne bojim, četudi se zemlja spremeni, se gore prevale v sredino morja.« (Ps 46,2.3)
2. Živa vera hrabri v boju za preživetje. Vera se s svojo nevidno roko v vsaki potrebi, zlasti v stiskah, oprijemlje Božje roke. V temi, ki jo povzročajo zle okoliščine, se zaupa Bogu. Ko se okrog njega vse razpada in ruši, veruje v Božje obljube. Apostol takole potrjuje to veličastno resnico: »Saj le v veri potujemo in ne v gledanju.« (2 Kor 5,7)
Apostol Janez pravi, da je vera naša zmaga. »In zmaga, ki je premagala svet, je naša vera.« (1 Jn 5,4)
Vera prebija skozi temo. Najde svetlobo in ji omogoča prodreti skozi brezupnost in obup. Veruje, ko po človeških izkušnjah ni upanja. Njeno upanje je živi Bog.
3. Zaupanje izvira iz trdne vere. Samo trdna vera v Jezusa Kristusa, ki presega vse meje, lahko postane trden temelj našega preživetja. Ko nam je Kristus vse na svetu, edina osebnost, na katero se vedno zanašamo v življenju v dobrem in tudi v hudem, tedaj On postaja moč našega preživetja. Kdo vam je najpomembnejša osebnost v življenju? H komu se obračate za vodstvo in nasvete? Kdo je vir vaših odločitev? Ali je On za vas več od vsakega človeka? Ali vam je Kristus vir veselja, sreče in miru v življenju? Ali je njegova beseda najmilejša beseda, ki jo vaše uho vedno želi poslušati?
Pripovedujejo, da znani nogometaš Pele nogometa ni igral za množice, ki so ga opazovale, temveč za trenerja, ki ga je gledal. Ali tudi vi živite tako, kakor da vas opazuje Gospod ali pa le ljudje, ki želijo, da bi se ugajalo njim? Zveličar je rekel o svojem življenju naslednje: »On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, ker vedno delam to, kar je všeč njemu.« (Jn 8,29)
Apostol Pavel je povedal o svojem življenju pred Bogom tole: »Za izgubo imam vse v primeri z vzvišenostjo spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za odmeček, da bi si prislužil Kristusa. (Flp 3,8)
Koliko smo vdani Stvarniku in Zveličarju Jezusu Kristusu? Ali smo podobni Petru pred Kristusovo smrtjo ali mučencu Štefanu na dan njegove smrti? (Lk 22,55-60; Apd 7,53-60)
4. Vztrajnost v boju za preživetje izvira iz popolne izročitve Kristusu. Tekmovalci ne poznajo težav med tekom, ker imajo pred očmi vedno zmage, ki jih pričakujejo. Kako se bomo izročili Zveličarju v tekmi za svoje življenje? Jezus se nam ne bo izneveril, ker je zanj napisano: »Prepričan sem, da bo On, ki je začel v vas dobro delo, to delo izpolnil do dneva Kristusa Jezusa.« (Flp 1,6)
Kristus je »voditelj in dopolnitelj vere«. Glede na te znane svetopisemske besede moremo in moramo tudi mi »upreti oči v voditelja in dopolnitelja vere«. On je namreč »za veselje, ki ga je čakalo, preziral sramoto in pretrpel križ ter sedel na desno Božjega prestola«. (Heb 12,2)
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!