 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Korak v varnost (Mark Finley)
14. Tisočletje
Kmalu po napadu na Perl Harbor so Japonci zavzeli tudi otok Guam. Nekoliko ameriškim vojakom se je uspelo skriti v gozdu, ki je prekrival ta otoček. Čez nekaj časa so Japonci zajeli vse vojake razen enega. Osamljeni vojak se je mesece selil iz enega skrivališča v drugo in se izogibal pregonu. Končno je našel skrivališče, iz katerega je lahko opazoval gladino Tihega oceana. To je bila majhna votlina na vrhu neke skale. Vsak dan je vadil in ponavljal pomorske signale in tako je lahko kmalu brez napake pošiljal te signale s koščkom razbitega ogledala. Njegove oči so skrbno opazovale gladino nepreglednega morja v upanju, da se bo pojavila kakšna ameriška ladja, ki ga bo rešila.
Minili so meseci, potem pa je končno v daljavi zagledal ladjo. Ko se je ta ladja približevala otoku, je njegovo vznemirjenje vse bolj naraščalo. Opazil je, da na ladji plapola ameriška zastava. Hitro je vzel košček ogledala in začel pošiljati signale, s katerimi je sporočal, da je edini svoboden ameriški vojak na tem otoku.
Z ladje so proti otoku zelo previdno poslali reševalni čoln. Z daljnogledi so opazovali, kako se s skal spušča neki človek. Rešen je bil samo nekoliko trenutkov pred napadom japonskih preganjalcev.
V nekem smislu so kristjani podobni temu vojaku. Smo na grešnem planetu, s katerega raziskujemo obzorje v upanju na rešitev. En »otok«, planet Zemlja, je na robu samouničenja, in zato kot ta vojak hrepenimo po rešitvi od greha.
Proučimo pozorno eno najprivlačnejših predmetov celotnega Svetega pisma – tisočletja ali milenija. Beseda milenij pomeni tisoč let.
O prihodnosti našega planeta obstajajo številna različna mnenja in nauki. Nekateri učijo, da bo tisoč let miru in sreče pred Kristusovo vrnitvijo, medtem ko drugi trdijo, da bo Kristus prišel vzpostavit svoje kraljestvo na zemlji, pa se bo tako začelo zlato obdobje v zgodovini našega planeta. Tedaj bodo vsi ljudje dobili še eno priložnost za spokorjenje. Katera teh trditev je resnična?
Kaj o prihodnosti uči Sveto pismo? Na to vprašanje odgovarja takole: »Prav zato je beseda prerokov za nas postala še trdnejša. In vi prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.« (2 Pt 1,19)
To je nauk Božje besede, ki sveti na naši poti v prihodnost. Svetopisemska prerokovanja nam vlivajo zaupanje in gotovost. V Svetem pismu ni ugibanja. Kristus nam je jasno odkril, kaj se bo zgodilo, ko bo prišel. Proučimo te dogodke, ki se nanašajo na Kristusovo vrnitev na ta svet, in odkrijmo, kaj o tem uči Sveto pismo.
Ko se bo Jezus vrnil na Zemljo, bosta na njej dve skupini ljudi – pravični in zli. Toda že znatno pred njegovim prihodom se bo sporočilo evangelija, veselo sporočilo o zveličanju, oznanjalo po vsem svetu. Sam Jezus je rekel: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Mt 24,14 CHR)
V času Jezusovega prihoda se bodo že vsi opredelili ali za dobro in pravičnost ali za zlo in krivičnost. Objava končne odločitve bo odmevala po vsem vesolju: »Kdor dela krivico, naj jo dela naprej, kdor je umazan, naj se omadežuje naprej, kdor je pravičen, naj vrši pravico naprej, in kdor je svet, naj se posvečuje naprej. Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovih delih.« (Raz 22,11.12)
Jozue je stoječ pred Izraelom odločno izjavil: »Danes si izberite, komu hočete služiti.« (Joz 24,15) Apostol Pavel pravi: »Glejte, zdaj je čas milosti! Glejte, zdaj je dan rešitve.« (2 Kor 6,2) Kmalu se bodo vsi ljudje nepreklicno odločili. Sveto pismo nikjer ne uči, da bodo ljudje po Kristusovem prihodu imeli še neko drugo priložnost.
Kaj pravzaprav Sveto pismo uči o Kristusovem prihodu? Kakor smo že opazili, bosta ob Kristusovem prihodu dve skupini ljudi na tem svetu – pravični in zli. K temu številu moramo prišteti še množico umrlih v vseh prejšnjih stoletjih, ki so tudi bili ali pravični ali zli. Pravzaprav bodo štiri skupine: živi pravični in mrtvi pravični, živi zli in mrtvi zli. Oglejmo si, kaj se bo zgodilo z živimi pravičnimi, ko bo Jezus prišel.
Učenci so bili zelo vznemirjeni, ko jim je Jezus omenil, da bo zapustil naš svet. Da bi jih ohrabril, jim je izgovoril tele upanja polne besede: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Jn 14,1-3)
Sveto pismo zelo natančno navaja, kaj bo rekel Jezus, ko se bo vrnil:
»Naš Bog prihaja in ne molči. Užigajoč ogenj gre pred njim, nevihta divja krog njega. Kliče nebesa od zgoraj in zemljo, da bo sodil svoje ljudstvo: Zberite mi moje svete, ki so z daritvijo sklenili mojo zavezo.« (Ps 50,3-5)
Te besede bodo izgovorjene angelskim četam, ki bodo spremljale Jezusa na njegovem zmagoslavnem pohodu. V zvezi s tem beremo tudi naslednje besede: »Poslal bo svoje angele ob mogočnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od enega konca neba do drugega.« (Mt 24,31) Pravi cilj njegovega prihoda je zveličanje njegovega ljudstva. Kajti preden bo Jezus prišel, bo na tem svetu popolna zmešnjava. Sredi uničevanja, pustošenja in vsega drugega hudega, ki se bo razširilo po vsem svetu, bo prišel Jezus, da zbere svoje izvoljene z vseh koncev sveta.
Kaj bo z njimi, ki so umrli v minulih stoletjih, s tistimi pravičnimi, ki že leta in stoletja počivajo v svojih grobovih? Kaj se bo zgodilo z njimi?
Poiščimo besedilo v Svetem pismu: »Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu.« (1 Tes 4,16)
To bo slaven dan! Ko bo Kristus prišel, se bodo vrata grobov odprla. Ali vam je smrt ugrabila koga vaših dragih in ljubljenih? Morda očeta ali mater, brata ali sestro, moža ali ženo? Zahvalite se Bogu za milost, po kateri bodo ob drugem Jezusovem prihodu vstali mrtvi, ki so zaspali v Kristusu. Kakor je Lazar po štirih dneh v grobu vstal na Jezusovo besedo, tako bo On spet spregovoril njim, ki so že leta počivali v grobovih, in bodo vstali. Apostol Pavel takole opisuje ta dogodek:
»Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo spremenili, hipoma, kakor bi trenil z očmi, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali neuničljivi in mi bomo spremenjeni.« (1 Kor 15,51.52)
Kristus ima ključ, s katerim bo odprl grob. Ta ječa, ki je tisočletja zadrževala človeštvo v sužnosti smrti, se bo odprla. S svojo smrtjo na Golgoti je Kristus premagal grob. Smrt je premagan nasprotnik. Smo več kakor zmagovalci po njem, ki nas ljubi. Zato bodo živi pravični z vstalimi mrtvimi vzeti na oblake, da bodo skupaj z Jezusom odšli v svoj nebeški dom.
Kaj pa bo z živimi, ki niso bili verni Kristusu, z njimi, ki so zavrgli resnico in se odvrnili od jasnega svetopisemskega razodetja? Kaj bo z njimi? Sveto pismo tudi o tem jasno govori: »Vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje moči in bo v žaru plamenov kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa. Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od veličastva svojega obličja in svoje slave.« (2 Tes 1,7-9) Ko se bo Kristus vrnil, bodo hudobni uničeni s slavo njegovega prihoda.
V istem pismu apostol Pavel dodaja, sklicujoč se na uničenje Antikrista kot simbola uničenja vsega zla: »In tedaj se bo razodel veliki upornik, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda.« (2 Tes 2,8)
Kristus prihaja zveličat pravične in uničit hudobne. Prihaja, da vzame v svoje večno kraljestvo te, ki ga ljubijo, a da tudi uniči vse, ki so prezrli njegovo resnico, zavrgli njegovo milost in njegov načrt zveličanja, katerega jim je darežljivo ponudil. Greh mora za večno biti odstranjen iz vesolja.
Ali ste že razmišljali o tem, kje se boste znašli, ko bo Jezus prišel? Ali boste med tistimi, ki bodo odšli z njim v nebesa, da bi tam živeli večno, ali pa boste padli zadeti od svetlobe njegovega prihoda in boste večno izključeni iz radosti, ki jo prinaša njegova navzočnost? Zato pomeni sprejeti sporočilo, ki je v sveti Božji besedi, sprejeti zmago in večno življenje.
V Razodetju opisani prizor jasno kaže, kaj bo doletelo nje, ki so zavrgli Božjo ljubezen in zveličavno vabilo ter se odvrnili od njegove resnice in milosti:
»Vse druge pa je pobil meč, ki je segal iz ust jezdeca na konju, in vse ptice so se nažrle njihovega mesa.« (Raz 19,21)
Opis tega dogodka se nadaljuje v naslednjem poglavju. Apostol Janez govori o končnem uničenju zla in nadaljuje z opisovanjem prikazni o Satanovi usodi:
»Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba in je v roki držal ključ k breznu in težko verigo. Ugnal je zmaja, staro kačo, to je Hudiča in Satana, in ga zvezal za tisoč let. Nato ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil ter zapečatil vhod nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za malo časa odvezan.« (Raz 20,1-3)
V začetku tisočletnega obdobja bo Satan zvezan. Sveto pismo pravi, da je bil vklenjen in vržen v »brezno«. Kaj to pomeni? Očitno je, da ima ta prikazen simboličen pomen. Brezno ni kakšen globok prepad na svetu. Ni niti kakšna podzemska votlina ali prostor v neskončnem vesolju. Apostol Janez je v prikazni resnično videl brezno. Toda zapiranje Satana v brezno je simbolično prikrajševanje Satanove dejavnosti.
Grška beseda za brezno je abussos. V grškem prevodu Starega zakona, znanem pod imenom Septuaginta, je ta ista beseda uporabljena za besedo globok. Torej je uporabljena pri opisu zemeljske površine, ki je bila prvi dan stvarjenja »pusta in prazna«. (1 Mz 1,2) Tako bo z verigo okoliščin Satan zvezan na opustošeni zemlji in tisoč let ne bo nikogar skušal.
Teh tisoč let na zemlji ne bo živih ljudi, razen Hudiča in njegovih angelov.
Temen zastor bo v tem obdobju pokrival nesrečni in opustošeni planet, ki je bil nekoč zdavnaj delo Božje moči. Prerok Jeremija takole opisuje zemljo v tem času:
»Gledam zemljo – in glej: prazna in pusta je! K nebu – njegove svetlobe ni! Gledam gore – in glej: tresejo se! Vsi griči drhte! Gledam – in glej: ni več človeka! Vse ptice pod nebom so odletele! Gledam – in glej: rodovitna dežela je puščava! Razdejana so vsa njena mesta pred Gospodom, pred njegovo silno jezo. Da, tako govori Gospod: Vsa dežela bo puščava! Vendar je popolnoma ne uničim.« (Jer 4,23-27)
Satan bo taval po opustošeni zemlji in opazoval njeno razdejanje, ki ga je povzročil greh. Videl bo celotno opustošenje in uničenje, ki ga je povzročil. Povsod bo videl samo smrt in razpadanje. V Jeremiju je ta prizor opisan takole: »Tisti dan bodo ležali od Gospoda pobiti od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani, ne bodo pobrani, ne bodo pokopani: za gnoj bodo na polju.« (Jer 25,33)
Sveto pismo uči o pravičnih v času tisočletja takole: »Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let.« (Raz 20,6) Jezus želi, da bi tisočletje preživeli v nebesih skupaj z njim. Želi nas rešiti pred uničenjem na tem planetu in nas vzeti v novi svet, kjer ne bo trpljenja, bolezni in smrti.
Na tem z grehom omadeževanem svetu je Bog ljudem dal priložnost živeti v skladnosti s svetopisemskimi načeli in se tako opredeliti za nebeško kraljestvo. Če tu na zemlji zavržemo nebeška načela in svojega načina življenja ne uskladimo z njimi, jih ne bomo sprejeli in spolnjevali niti v nebeškem kraljestvu. Zato naj nam nič ne prepreči sprejeti svetopisemskih načel za pravilo svojega življenja tukaj na svetu.
S čim se bodo ukvarjali pravični v tisočletju? V Razodetju beremo: »Nato sem videl prestole: tistim, ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili.« (Raz 20,4) Pavel to misel izraža takole: »Mar ne veste, da bodo svet sodili sveti?« (1 Kor 6,2) Ta sodba je priprava za končno uničenje zla in zlih na koncu tisočletja. To uničenje se imenuje druga smrt v ognjenem jezeru. Božje ljudstvo bo sodelovalo pri tej sodbi. Tedaj bo videlo razodetje Božje ljubezni, milosti in njegove pravičnosti. Priznalo bo, da je Bog naredil vse, kar je mogel, da bi rešil človeka. Niti en človek ne bo izgubljen zaradi pristranske odločitve ali napačne sodbe z Božje strani. Nihče ne bo izgubljen zato, ker ni imel dovolj znanja o zveličanju. Sodba bo odkrila resnico, da je po Kristusu in njegovi daritvi lahko zveličano vsako človeško bitje. Izgubljeni bodo samo ti, ki se niso pripravljali za nebeško občestvo, ti, ki so se uprli svetlobi Božjega razodetja in znanja o zveličanju, ki jim ga je Bog razodel. Ti so zavrgli zveličavno moč Božje ljubezni.
V obdobju tisočletja bo odgovorjeno na vsako nejasno vprašanje, ki ga je povzročil veliki boj med dobrim in hudim. Tako bodo zveličani, ki bodo sodelovali v tej nebeški sodbi, dobili popolno spoznanje o neoporečnosti Božje milosti.
Apostol Janez v Razodetju nadaljuje in pravi: »Potem mora biti za malo časa odvezan.« (Raz 20,3) Kaj pomeni to? Že smo ugotovili, da bodo ob Kristusovem prihodu grešniki uničeni in bodo ostali mrtvi vse tisočletje. V skladnosti s tem spoznanjem je Janez napisal Jezusove besede, da bosta dve različni vstajenji:
»Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki so v grobeh. In tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi.« (Jn 5,28.29)
Torej bo vstajenje v življenje ali vstajenje pravičnih, ki se bo zgodilo, ko bo prišel Jezus, v začetku tisočletja. Sveto pismo jasno pove, da bodo mrtvi v Kristusu vstali prvi ter bodo živeli in kraljevali s Kristusom v nebeških prebivališčih tisoč let.
Kako pa naj razumemo izjavo o »vstajenju k obsodbi«? Kdaj bo to vstajenje in čemu? »Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let.« (Raz 20,5) Na koncu tisočletja bo Satan spuščen, a zli vseh časov bodo vstali, da dobijo zasluženo kazen.
To nas vodi k zgodovinskemu vrhuncu, do najpomembnejšega dogodka vseh stoletij, do prizora, ki zajema vsa naša čustva. Prastari sovražnik Boga in človeka bo tedaj videl svojo zadnjo priložnost in bo zadnjič poskušal zavladati nad svetom. On, poveljnik legij izgubljenih, in na tisoče njih, ki so živeli v davni preteklosti, bodo šli v napad. Sveto pismo opisuje ta dogodek takole: »Ko pa se dopolni tisoč let, bo Satan izpuščen iz svoje ječe. Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje, Goga in Magoga, ter jih zbral na vojsko. Njih število bo kakor pesek morja. Šli so v napad po zemeljski širjavi ter obkolili tabor svetih in ljubljeno mesto. A z neba je šinil ogenj in jih použil.« (Raz 20,7-9)
Torej hudobni bodo vstali. Videli bodo sveto mesto in svete v njem. Dojeli bodo, kaj so izgubili, a Satanu bo uspelo, da jih bo še enkrat prevaral. Napeljal jih bo na misel, da jim je on dal življenje in da lahko zavzamejo Božje mesto, ki se je spustilo od Boga iz nebes. V končnem vsesplošnem prizadevanju poskušajo premagati sveto mesto. Vsakdo od nas bo v tem usodnem trenutku ali v mestu s Kristusom ali pa zunaj mesta z legijami izgubljenih, katere bo Satan vodil v zadnjo bitko proti Kristusu, Zveličarju.
Ko bodo hudobni pod vodstvom svojega uporniškega voditelja poskušali napasti sveto mesto, bo po besedah Svetega pisma v tistem trenutku šinil ogenj iz nebes in jih bo uničil. Ta ogenj bo zemljo očistil greha in nespokorjenih grešnikov. Sežgal bo vse, kar bi lahko spominjalo na kraljevanje greha. Tako bo svet greha za vedno izginil.
Toda prerokovanje se ne končuje z ognjenim jezerom. Je še nekaj vzvišenega, nekaj, kar apostol Peter opisuje takole: »Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.« (2 Pt 3,13)
Apostol Janez pa v Razodetju dodaja: »Glej, vse delam novo!« (Raz 21,5) Iz pepela uničenega sveta, sedaj očiščenega smrtonosnega strupa greha, bo Bog naredil novi svet za večno domovanje njegovega ljudstva.
Pa še enkrat na kratko ponovimo vse dogodke, ki bodo pretresli svet in zamenjali tisočletno obdobje sodbe, a zgodovino sveta popeljali v večnost.
1. Sveto mesto s Kristusom in svetimi prihaja na zemljo.
2. Drugo vstajenje (vstajenje hudobnih) bo dobilo svoj prostor v zgodovini. Satan bo spuščen.
3. Končan bo končni pozemski boj za nadoblast nad svetom.
4. Vojske hudobnih s svojim voditeljem bodo uničene.
5. Bog bo ustvaril novo nebo in novo zemljo, nov večni dom zveličanih.
Veliko svetopisemsko prerokovanje o tisočletju poudarja, da v tem obdobju ne bo več priložnosti za zveličanje. Sedaj je čas, da se odločimo za resnico. Zato pravi apostol Pavel takole: »Ob času milosti te uslišim in na dan rešitve ti pomagam. Glejte, zdaj je čas milosti! Glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2)
Nikar ne naredimo napake, ki jo je v času ujetništva apostola Pavla naredil Feliks, rimski namestnik v Palestini. Ko ga je apostol pozival, naj se posveti Kristusu, ta poziva ni niti zavrnil niti se nanj odzval. Hladno je odgovoril: »Za zdaj lahko greš! Ko najdem čas, te bom spet poklical.« (Apd 24,25)
Jezus nas vabi, da mu izročimo svoje življenje. Ljubi nas in nas želi s svojo krvjo očistiti grehov ter obleči v oblačila svoje pravičnosti. Sprejmimo njegove zapovedi, ta vzvišena načela njegove vladavine, za načela svojega življenja, da bi lahko stopili skozi vrata v mesto.
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!