 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Korak v varnost (Mark Finley)
12. Kako bomo živeli dlje, se počutili bolje in videti lepši
Izkušen in ugleden zdravnik se je utrudil, ko je poslušal bolnike razlagati svoje okamenelo stališče: »Doktor, vi mi samo dajte tablete, ki bodo umirile moje bolečine. Nikar mi ne govorite, da moram spremeniti način življenja.« Zato se je odločil izdati knjižico. Potem je vsako jutro nekoliko izvodov te knjižice pustil v čakalnici, da bi bolniki med čakanjem na pregled lahko brali. Brošura je imela nenavaden naslov: Kako lahko umreš, ko si še mlad? Bolniki so prihajali v čakalnico, brali brošuro in bili osupli nad nasveti svojega zdravnika.
»Če želiš umreti, dokler si še mlad, in da tvoja družina dobi od zavarovalnice hitro nadomestilo za tvojo smrt, imaš tu nekoliko dobrih nasvetov,« je pisalo v uvodu.
»Prvič, kadi čim več.«
Zakaj je zdravnik to napisal?
Med kadilci je dvakrat več bolnih na srcu in ožilju kakor med nekadilci. Cigaretni strupi zelo škodijo zdravju ven in arterij. Te postajajo krhke in manj sposobne za pretok krvi. Zato kroži kri počasneje. Tudi srce izgubi precejšnjo sposobnost za črpanje krvi. Celoten krvni obtok je moten. Posledice so porazne: bolezni srca in ožilja so v sodobnem svetu postale človekov sovražnik številka ena. Vsak četrti človek umre od srčne kapi pred šestdesetim letom življenja.
Tudi pljučni rak naglo narašča, a kajenje je najpomembnejši dejavnik za njegovo nastajanje. Na svetu letno umre več kakor 700.000 ljudi zaradi raka na pljučih. S katranom, ki je v cigareti in pride s kajenjem v kadilčevo telo, so znanstveniki premazovali hrbte poskusnih živali, zajcev in podgan. Te živali so kmalu zbolele za rakom, ki se po ničemer ni razlikoval od raka, za katerim zbolijo ljudje. Pomembno je poudariti važno dejstvo, da je število nekadilcev, ki zbolijo za rakom na pljučih, neprimerljivo manjše v odnosu na kadilce.
Kadilci zbolevajo tudi za emfizemom (bolezenska nabuhlost). Zaradi strupenega dima iz cigarete se zračne celice v pljučih okužijo in nabreknejo. Pod pritiskom zraka, ki prihaja v pljuča, tanke stene teh celic popokajo, a s tem se spoznavno zmanjša površina tkiva, v katerem se zamenjujejo plini. Takšni bolniki se morajo varovati vsake težje telesne dejavnosti. Osemdeset odstotkov obolelih od emfizema je povzročilo kajenje.
K temu je potrebno dodati še bolezni, ki jih strupeni tobačni dim povzroča v prebavilih, na koži, v živčnem sistemu in žlezah z notranjim izločanjem. Zares, kdor hoče umreti mlad, prezgodaj zboleti za boleznimi srca, raka, emfizemom ali navadno gripo, do katere postaja zelo neodporen, naj mirno še naprej kadi.
Drugi nasvet, ki ga je ta zdravnik dal v svoji brošuri, se glasi:
»Pij alkohol.«
Že od davnih časov je v Svetem pismu jasno zapisano: »Zasmehovalec je vino.« (Prg 20,1) V isti knjigi beremo tudi naslednje besede: »Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri (...) gladko teče.« (Prg 23,31) Sveto pismo svetuje: ne glej vina, ko prevre in postane alkohol. Tedaj ni več dobro za uporabo.
Leta so znanstveniki menili, da je razpad jeter najhujša bolezen, ki jo lahko povzroči alkohol. Toda s sodobnimi raziskavami so odkrili precej hujše poškodbe možganov, ki so posledica pitja alkohola. Z natančno elektronsko napravo se lahko opazuje pretok krvi skozi očesne krvne žile. Kri, ki se pretaka skozi oči, nadaljuje svojo pot proti možganom. Ker so očesne krvne žile najbliže površini, se lahko opazujejo. Ko človek pije alkohol tudi v zmernih količinah, se lahko v krvnih žilah njegovega očesa opazi veliko strnjevanje krvi. Po takšni krvi v možgane ne morejo priti ustrezne količine kisika. Ker je v možganih več kakor štirinajst milijard živčnih celic, ki potrebujejo kisik, jih vsaka prekinitev v oskrbi s tem dragocenim plinom, pa čeprav samo za nekoliko sekund, uniči precejšnje število. Te celice odmirajo in se nikdar več ne morejo obnoviti. V svoji brošuri Kako lahko umreš, ko si še mlad, je ta pogumni zdravnik napisal: »Pri svojem zdravniškem delu sem se prepričal, da lahko tudi manjša količina alkohola precej skali preskrbo možganov s kisikom, zaradi česar propadajo nežne živčne celice, pa tako človek ni zmožen za normalne odločitve.«
»Zasmehovalec je vino.« Človek, ki pije alkohol, ne more razumno razmišljati. Vemo, kakšna hudodelstva so ljudje počenjali pod vplivom alkohola. Edini način, da se tega obvarujemo, je, da alkohola sploh ne uživamo.
Toda morda bo kdo rekel, mar Jezus na svatbi v Kani Galilejski ni spremenil vode v vino. Ali svojim učencem ni dal vina pri zadnji večerji in tedaj rekel, da ga ne bo več pil... dokler ne bo pil novega v nebeškem kraljestvu? Da, toda Jezus ni naredil prevrelega vina in ni takšnega dal svojim učencem. V Svetem pismu je vretje simbol greha. Zaradi tega je bil tudi kruh, ki so ga jedli pri zadnji večerji, brezkvasen, ker tudi kvas povzroča vrenje. Brezkvasni kruh in neprevrelo vino sta predstavljala Kristusovo brezmadežno telo in njegovo čisto kri. Brezgrešni Kristus ni naredil prevrelega vina za svatbeno slovesnost, ker nikoli ni prekršil nobenega zdravstvenega načela, zapisanega v Svetem pismu.
V brošuri piše tudi tole: »Če želiš kar se da hitro umreti, pij veliko kave.«
Mnogo je ljudi, ki pravijo, da se zjutraj počutijo pripravljeni in voljni za delo šele potem, ko popijejo skodelico kave. Res, kofein, ki je v kavi, spodbuja porabo izredne količine življenjske energije. Toda pomanjkanje te energije se pozneje kaže v veliki utrujenosti, živčnosti in razdražljivosti. Značilen primer, ki to potrjuje, so vozniki težkih tovornjakov. Ko med dolgimi vožnjami čutijo utrujenost, se navadno ustavijo ob cesti in v motelu popijejo kavo. Trenutno se počutijo okrepljeni, ker je kava spodbudila dodatno količino energije. Toda po nekaj kavicah in občasnih poživitvah se lahko zgodi, da jih nenadoma prevzame velika utrujenost, zaradi katere popolnoma odpove zbranost in pozornost. Takšni vozniki povzročajo kakor po kakem pravilu velike nesreče, čeprav dneve niso zaužili niti kaplje alkohola.
Poleg tega, da kava izčrpava živčni sistem, škoduje tudi srcu in jetrom. »Med vsemi mojimi bolniki, ki so med štiridesetim in petdesetim letom doživeli srčno kap, jih je večina pila šest ali več skodelic kave na dan,« je poudaril ta zdravnik v svoji brošuri. Prav tako pa se naglo povečevanje rojevanja nenormalnih otrok z gotovostjo lahko poveže z vse večjo uporabo tega tako priljubljenega jutranjega napitka.
Sveto pismo pravi:
»Preljubi, prosim Boga, da bi v vsakem pogledu napredoval in bil zdrav, kakor napreduje tvoje duhovno življenje.« (3 Jn 2)
Veliko je ljudi, ki si želijo biti zdravi, a dalje živijo po svojih zahtevah, s kakršnimi grobo kršijo zdravstvene zakone. Bog je vgradil v naše telo naravne procese in zakone. Če ravnamo v skladnosti z njimi, bomo zdravi in zaščiteni pred mnogimi boleznimi, ki mučijo sodobni svet. Toda ali ni prava neumnost pričakovati, da nas bo Bog zaščitil pred boleznimi, če prestopamo zdravstvene zakone, ki jih je dal On? Nekateri pravijo: Bog, ozdravi moje bolezni, naredi čudež ozdravljenja, a še naprej kadijo, pijejo velike količine kave in vsak dan tudi alkohol.
Posebno sporočilo, namenjeno zadnjemu rodu v času pred drugim Kristusovim prihodom, se glasi: »Bojte se Boga in izkažite mu čast. (...) Molite njega, ki je naredil nebesa in zemljo.« (Raz 14,7) Če služim njemu, ki je naredil nebesa in zemljo, če molim Kristusa kot Stvarnika, ali bom potem sodeloval z njim pri ohranjanju zdravega telesa in ga s tem častil, ali pa bom prestopal zdravstvene zakone in tako kvaril telo, ki mi ga je dal? Od vsega, kar je Bog ustvaril na svetu, so človeška bitja najpopolnejša in najdragocenejša. Če Boga spoštujem kot Stvarnika, bom spoštoval tudi to, kar je On ustvaril – telo, ki mi ga je podaril. To je način češčenja Stvarnika.
»Lahko jeste ali pijete ali kaj drugega delate, vse delajte v Božjo slavo.« (1 Kor 10,31)
To, kar jemo ali pijemo, je zelo pomembno, kajti s tem spodbujamo ali uničujemo to, kar nam je Bog dal. Sveto pismo imenuje naše telo tempelj Svetega Duha.
»Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas. Če pa kdo Božji tempelj podira, bo Bog njega uničil. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.« (1 Kor 3,16.17)
Ko Sveto pismo govori o nebesih in svetem mestu, pravi: »Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega.« (Raz 21,27) Z načinom svojega življenja lahko v svojem telesu poveličujemo Boga, a prav tako ga lahko sramotimo. Poznam mnoge, ki dobro vedo, da s kajenjem uničujejo svoje zdravje, svoje telo – Božji tempelj, pa si zato prizadevajo, da bi se osvobodili te škodljive razvade. So taki, ki po mnogih poskusih prenehajo, ker nimajo dovolj moči, da bi premagali pregreho. Toda obstaja moč, ki je dovolj močna in lahko premaga vsako zlo v našem življenju in vsako razvado. To je moč, ki jo Kristus da vsakemu, ki dojame, da je njegovo telo tempelj Božjega Duha, in ki hkrati Boga iskreno prosi za pomoč v tem hudem boju. Jezus Kristus nas ne zapušča, da bi se sami borili v tem boju. Ko je Jezus razlagal namen svojega poslanstva na svetu, je rekel, da bo »izpustil jetnike«. On je vzvišeni osvoboditelj, ki je že mnogim pomagal, da so se osvobodili pregreh. Sveto pismo še danes pravi vsakemu od nas:
»Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji.« (1 Jn 5,14)
Če se boš družil s Kristusom, ti bo pomagal premagati vsak greh, ne glede na to, kateri greh te je zasužnjil.
V Svetem pismu je jasno zapisano, kakšno prehrano je Bog predvidel, da bi ljudje lahko uživali popolno telesno zdravje. Bog želi, da se ves naš »duh, duša in telo (...) ohrani neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus«. (1 Tes 5,23) Takšno skrb za blagor celotnega človekovega bitja najdemo že na prvih straneh Svetega pisma, torej že od samega začetka.
Ker je torej Stvarnik ustvaril popolno bitje, katerega telo deluje kakor najbolj natančen stroj, je določil tudi zdravo hrano, ki bo najbolje ohranila človekovo telo.
»In Bog je rekel: Glejta, dal sem vama vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom: naj vama bo v živež.« (1 Mz 1,29)
Prvotna hrana ni zajemala uporabe mesa. Božji namen ni bil, da bi ljudje klali živali in jedli njihovo meso. Njegov namen ni bil, da bi njegova stvarstva končala svoje življenje s smrtjo. Hrana, ki jo je Bog v začetku, v Edenskem vrtu, dal Adamu in Evi, je bila sadje, lupinasti plodovi in žita. Pozneje, po padu v greh, je bila dana človeku za hrano tudi zelenjava.
Kdaj se je začelo v prehrani uporabljati meso? Šele po potopu. Nikjer v Svetem pismu ni zapisano, da bi Bog pred potopom dovolil uporabljati mesno hrano ne v Edenu ne po odhodu prvega človeškega para iz Edenskega vrta.
Danes živijo mnogi narodi od pretežno vegetarijanske prehrane. Narod Hunza na severu Indije, kjer je visoka starost vsakdanja stvar, ima vegetarijansko prehrano. Srčne bolezni in rak so jim popolnoma neznane, kakor tudi številne druge bolezni, ki mučijo sodobni svet. Odlično zdravje je sad sprejemanja prehrane, ki jo je Bog določil v začetku.
Že smo rekli, da se je meso v človekovi prehrani pojavilo šele po potopu. Zelo zanimivo je primerjati dolgost življenja ljudi pred potopom, torej v obdobju, ko so ljudje spoštovali načela prehrane, ki je bila določena v začetku, in po potopu, ko so začeli jesti meso. Adam je živel 930 let, njegov sin Set pa 912 let. Naslednji rod Enos 905 let, Kajnan 910 let, Malaleel 895, Jared 962, Henoh 365 let. Ta padec življenjskega obdobja ni nastal zato, ker bi bil Henoh umrl zgodaj v odnosu na svoje prednike. Sveto pismo pravi zanj, da je neprestano »hodil z Bogom. (...) In ni ga bilo več, kajti Bog ga je vzel k sebi«. (1 Mz 5,24) Tako je živel na zemlji samo »365 let«.
Njihovo življenjsko obdobje je zapisano v dobesednih letih. Bog je ustvaril Adama, da bi živel večno in ne samo 930 let. Matusala, ki je pripadal osmemu rodu po Adamu, je živel 969 let. Po dolgosti življenja je prekosil Adama.
Kaj se je zgodilo z dolgostjo človeškega življenja po potopu? Sem, Noetov sin, je živel 600 let. Mož iz naslednjega rodu, Arfaksad, 438 let. Naslednji Faleg 239 let in tako do Nahorja, ki je živel 148 let. Padec življenjskega obdobja je bil hiter. Prehod z vegetarijanske prehrane na mesno je bil vsekakor pomemben dejavnik, ki je vplival na skrajšanje človeškega življenja.
Ko je Bog dovolil ljudem uporabljati meso za hrano, je natančno ločil »čiste« in »nečiste« živali. Ta razdelitev je bila znana že pred potopom.
»Od vseh čistih živali si vzemi po sedmero, samca in samico; od živali pa, ki niso čiste, po dvoje, samca in samico.« (1 Mz 7,2)
Bog nikoli ni odobril človeštvu uživati mesa živali, ki jih Sveto pismo imenuje nečiste. Te so bile ustvarjene zato, da opravljajo na tem svetu izključno službo čistilcev.
Katere živali so čiste, a katere nečiste? V 3. Mojzesovi 11 najdemo pravilo, po katerem se vse živali, ptice in ribe delijo na ti dve veliki skupini. Prva vrsta tega poglavja se glasi: »A Gospod je govoril.« Ko Gospod nekaj reče, moramo mi ljudje to sprejeti kot resnico, ki se odlikuje z večnimi vrednotami.
»Vse, kar ima med živalmi preklane parklje, in sicer popolnoma preklane parklje, in prežvekuje, to smete jesti.« (1 Mz 7,3) Da pa ne bi pomislili, da mora to delitev spoštovati samo izraelski narod, moramo misliti na to, da je Gospod isto razdelitev dal Noetu, po katerem se je po potopu razmnožil ves svet. Torej vsi narodi na zemlji morajo spoštovati to razdelitev, ki živali uvršča v dve skupini – čiste in nečiste.
Morda bo kdo rekel: »Strinjam se, da meso kamele ni za hrano. Sprejemam, da je tudi zajec nečist. A svinja, zakaj bi ta bila nečista, ko pa je njeno meso zelo okusno? Izdelki, ki se dobijo od svinjskega mesa, so zelo okusni. Morda je bila ta prepoved dana Judom zaradi toplega podnebja. Toda če svinjino toplotno dobro obdelamo, bo povsem ustrezna za prehrano.«
Bog je jasno določil razliko med čistimi in nečistimi živalmi, ker je kot Stvarnik poznal sestavo in lastnosti svojih stvarstev. Zato te razlike ni bil zavezan spoštovati samo en narod, ampak vsi ljudje brez razlike. Sodobna znanstvena spoznanja gredo v korist tej razdelitvi. Večina zdravnikov svetuje svojim bolnikom, posebno še v poznejšem življenjskem obdobju, da se zdržujejo uživanja svinjskega mesa in masti.
So ljudje, ki trdijo, da je svetopisemska prepoved uporabe mesa nečistih živali veljala samo v obdobju Starega zakona. Pravijo, da je »v Novem zakonu vsa hrana čista«. Toda premislimo logično naslednje: Mar bi Bog štiri tisoč let prepovedoval nekaj kot neustrezno za hrano, potem pa nenadoma, po Kristusu, to razglasil za dobro, čisto in koristno? Ne verjamem, da je Jezus prišel spremenit človekovo telo in ga prilagodit tako, da mu postane nenadoma dobro in koristno to, kar je bilo pred križem slabo in nečisto. Jezusov prihod ni spremenil sestave svinjskega mesa.
Ko branijo takšno stališče in napačno razlagajo novozakonske spise, mnogi omenjajo prikazen apostola Petra, v kateri mu je bilo rečeno, naj poje to, kar je kot Jud imel za nečisto. Peter je pravzaprav v prikazni videl velik prt kakor posodo polno ptic, laznine in nečistih živali, in potem slišal glas: »Zakolji in jej. (...) Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto.«
Ali naj bi ta prikazen pokazala, da je Bog očistil tudi zveri, žuželke in plazilce? Ali je to sedaj čista hrana, ki jo lahko jemo?
»Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne. Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. Videl je odprto nebo, s katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali je obstala na zemlji. V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. In do njega je prišel glas: Vstani, Peter, zakolji in jej! Peter je odgovoril: Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega. Glas pa mu je drugič rekel: Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto.« (Apd 10,9-15)
Ključ, po katerem lahko razumemo to prikazen, je v 17. vrsti: »Peter je ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih.«
Petru niti na misel ni prišlo, da Bog pričakuje od njega, naj je nečisto hrano. Kaj naj potem pomeni ta prikazen? »Ljudje, ki jih je poslal Kornelij (...) so že stali pri vratih.«
Še med prikaznijo so k Petru prišli ljudje, ki jih je poslal Kornelij, pogan, mož, katerega je Peter kot Jud imel za nečistega. Torej je Bog Petru dal prikazen, ki se ni nanašala na nečisto hrano, temveč da ga prepriča in mu naloži dolžnost, da evangelij oznani poganom. Do tega sklepa je prišel tudi sam Peter.
»Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. Rekel jim je: Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega.« (Apd 10,27.28)
Petrova prikazen je ponazarjala njegovo stališče do ljudi. Bog mu je pokazal, naj nobenega človeka ne imenuje »omadeževanega ali nečistega«. Hrane, ki jo je Stari zakon razglasil za nečisto, Novi zakon ni razglasil za čisto.
Znano je, da se nebesa ne morejo zaslužiti niti s hrano niti s pijačo, ki jo vnašamo v svoje telo. Toda, če kdo ljubi Boga iz vsega srca, ga bo poslušal tudi, ko gre za hrano, in ne bo kvaril svojega telesa, ki mu ga je dal Bog.
Med vsemi, ki berejo Sveto pismo, posamezniki trdijo, da je kljub vsemu v Novem zakonu dovoljena uporaba vseh vrst mesa za prehrano. Da bi podprli svoje stališče, navadno navajajo besedilo apostola Pavla: »Vse, kar je na trgu na prodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti.« (1 Kor 10,25) Mislimo na to, da nobeno svetopisemsko besedilo, če se tolmači pravilno, ne pači ali pobija drugega. To besedilo bega samo nje, ki ga iztrgajo iz celote. Mar to isto pismo ne govori, da je naše telo Božji tempelj? Ali ne pravi: »Lahko jeste ali pijete (...) vse delajte v Božjo slavo«? O čem torej govori apostol Pavel?
Korint je bil pogansko mesto, a njegovi prebivalci so mnogokrat hrano darovali malikom. Ko so bili vsi daritveni obredi opravljeni, so meso, ki je preostalo, prodajali na mestni tržnici. Nekateri Judje so trdili, da ti, ki kupujejo in jedo tako hrano, malikujejo. Apostol Pavel o tem razpravlja takole:
»O jedeh, ki so bile darovane malikom, pa vemo to: noben malik ne biva v svetu in noben bog; samo eden je.« (1 Kor 8,4)
Potem pa nadaljuje: »Kaj hočem reči? Da je kaj to, kar se daruje malikom, da je morda malik sam nekaj?« (1 Kor 10,19)
Razprava ni bila o razliki med čisto in nečisto hrano, temveč o tem, ali Korinčani lahko jedo meso, ki je bilo namenjeno mališki službi. Ne gre za nečiste živali, temveč za hrano, katere del je bil darovan malikom. Zato Pavel pravi, kar se prodaja v mesnicah, jejte, to ni isto, kakor če bi šli v poganski tempelj in se poklonili malikom.
Celotno razpravo Pavel končuje z naslednjim načelom: »Vse delajte v Božjo slavo.« (1 Kor 10,31) Malo prej je Pavel v istem pismu poudaril: »Če kdo pokvari Božji tempelj, tega pogubi Bog.« (1 Kor 3,17 CHR)
Kako resen je vsakemu človeku namenjen Božji opomin, da naj ohrani svoje telo v dobrem zdravju? Ali je v Svetem pismu besedilo, ki govori o kazni za kršitev zdravstvenih zakonov?
»Zakaj glej, Gospod pride v ognju, podobni viharju so njegovi vozovi, da strese v togoti svojo jezo in svojo grožnjo v ognjenih plamenih. Zakaj Gospod bo sodil z ognjem in s svojim mečem vse meso. In mnogo jih bo pobitih po Gospodu. Tisti, ki se posvečujejo in očiščujejo za vrtove drug za drugim med tistimi, ki jedo svinjsko meso, nečisto in miši, naj se vsi pokončajo, govori Gospod.« (Iz 66,15-17)
To besedilo govori o drugem Kristusovem prihodu. Smrt kot kazen bo zadela vse, ki so se odločili, da svojega telesa ne bodo dali »v živo, sveto in Bogu všečno daritev«, oziroma nje, ki imajo svoj tek in svoje mnenje za bolj pomembno od besed samega Boga.
Bog nas v svoji besedi poziva, naj svoje življenje uskladimo z zdravstvenimi zakoni. Vabi nas, da zapustimo stare, slabe navade in popolnoma sprejmemo načela zdravega načina življenja.
Dokler je Jezus živel na svetu, je čutil utrujenost in lakoto. V puščavi, kjer je bil skušan, se je postil štirideset dni. Nikoli se mu ni bilo potrebno bojevati s tobakom, ker nikoli ni kadil. Ni se mu bilo treba bojevati proti alkoholu niti nečisti hrani. Toda po štiridesetdnevnem postu je bila njegova želja po hrani večja od želje kogar koli po cigareti, kavi, alkoholu ali nečisti hrani. Njegova skušnjava je bila večja od skušnjave kogar koli ali želje po tem, kar mislimo, da nam je potrebno, v resnici pa nam škoduje.
Jezus je zmagal, ker se je zanašal na moč svojega Očeta. Njegova zmaga je lahko tudi naša. Če se bojujemo z željami, pojdimo k Jezusu. On ve, kako se je treba bojevati in kako se lahko premaga telesna želja.
»Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo vzvišenega velikega duhovnika Jezusa, Božjega Sina, ki je šel skozi nebesa. Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, razen v grehu. Bližajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.« (Heb 4,14-16)
Jezus ne bo nikomur iztrgal kozarca alkohola iz rok, niti skril cigarete. Ne bo uničil nečiste hrane, ki jo lahko uporabimo. Toda lahko nam pomaga, če se mu resnično izročimo. Stopil bo v naše življenje in nam dal moč storiti to, česar sami nikoli ne bi mogli. Želi spremeniti naše življenje, zato pa mu prepustimo vse svoje težave.
Gospod nam bo pomagal, da bo naše telo postalo čist in svet tempelj njegovega Duha, v katerem bomo poveličevali Boga Stvarnika.
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!