 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Veliki boj med Kristusom in Satanom (Ellen G. White)
38. ZAdnji opomin (angleško)
"Potem sem videl drugega angela iti dol z neba, ki je imel veliko oblast; in zemlja se je razsvetlila od njegove slave. In zavpije z močnim glasom, rekoč: Padel je, padel veliki Babilon, in postal je prebivališče hudičev in ječa vseh nečistih duhov in ječa vseh nečistih in osovraženih ptičev. Kajti od vina srda njene nečistosti so pili vsi narodi. ... In slišal sem drug glas iz nebes, govoreč: Izidite iz nje, moje ljudstvo, da se ne udeležite njenih grehov in da ne prejmete od njenih šib." (Raz 18,1-4.)
To svetopisemsko besedilo kaže na čas, ko se mora sporočilo o padu Babilona, ki ga je napovedal drugi angel, (Raz 14,8.) ponoviti z omenjanjem pokvarjenosti, ki so prodrle v razne verske skupnosti kot sestavne dele Babilona, odkar je to sporočilo prvič objavljeno poleti 1844. Tukaj so opisane strašne razmere na verskem področju. Z zavračanjem resnice postaja duh ljudi mračnejši, njihovo srce pa trše, dokler ne postanejo odkriti neverniki. Kljub opominom, ki jih je dal Bog, bodo dalje prezirali eno izmed desetih zapovedi, dokler ne bodo zapeljani tako daleč, da bodo preganjali nje, ki imajo vse Božje zapovedi za svete. Prezirati Božjo besedo in njegovo ljudstvo pomeni prezirati Kristusa. Ko bodo cerkve sprejele spiritistični nauk,/603/ bodo odstranjene pregraje, ki so bile vsiljene mesenemu srcu, a izpovedovanje vere bo postalo plašč, ki bo pokrival najbolj podlo krivičnost. Vera v spiritistična razodetja odpira vrata lažnim duhovom in Satanovim naukom, in tako se bo v cerkvah čutil vpliv hudobnih angelov.
Za čas, ko se o Babilonu govori v prerokovanju, je rečeno: "Kajti njeni grehi so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil njenih krivic." (Raz 18,5.) Babilon je napolnil mero svoje krivičnosti, in poguba ga bo hitro doletela. Bog pa še ima svoje ljudstvo v njem, in preden ga bodo doletele Božje sodbe, morajo zvesti biti poklicani, naj izidejo iz njega, da se ne bi pomešali z njegovimi grehi, da ne bi prejeli njegovih šib. Zato je tukaj gibanje predstavljeno z angelom, ki prihaja iz nebes, razsvetljuje zemljo s svojo slavo in oznanja z velikim glasom grehe Babilona. V zvezi z njegovim sporočilom se sliši vabilo: "Izidite iz nje, moje ljudstvo." To vabilo v zvezi s tretjim angelskim sporočilom sestavlja opomin, ki bo dan Zemljanom.
Strašen je konec, ki mu svet gre naproti. Pozemske moči, ki se združujejo v boju zoper Božje zapovedi, bodo ukazale, da se morajo vsi, "mali in veliki, bogati in ubogi, svobodni in hlapci", (Raz 13,16.) prilagoditi navadi cerkve s praznovanjem lažne sobote. Vsi, ki bodo temu nasprotovali, bodo kaznovani, končno pa bo določeno, da si zaslužijo smrt. Po drugi strani pa Božje zapovedi, ki ukazujejo počivati v Stvarnikov dan počitka, terjajo poslušnost in grozijo s srdom vsem prestopnikom teh predpisov.
Ko se to vprašanje Božjih zapovedi jasno poda ljudem, potem bo sprejel znamenje zveri vsakdo, ki bo tedaj teptal Božje zapovedi, da bi poslušal človeške ukaze. Ta sprejema znamenje zvestobe izbrani oblasti, ki ji je poslušen namesto Bogu. Nebeški opomin se glasi: "Če kdo moli zver/604/ in njeno podobo in vzame njeno znamenje na svoje čelo ali roko, bo tudi on pil od vina Božjega srda, ki je čisto pripravljeno v čaši njegove jeze." (Raz 14,9.10.)
Božja jeza pa nikogar ne bo doletela prej, preden bo resnica podana njegovemu srcu in vesti, a jo bo zavrgel. Mnogo ljudi je, ki nikoli niso imeli priložnosti slišati posebnih resnic za ta čas. Obveznost četrte zapovedi jim nikoli ni bila podana v pravi luči. On, ki bere sleherno srce in preiskuje vsako spodbudo, ne bo zapustil nikogar, ki hrepeni po spoznanju resnice, da bi bil prevaran glede izida boja. Ukaz ne bo ljudstvu vsiljen slepo. Vsakdo bo imel zadosti luči, da bi na podlagi zdravega razuma sklenil svojo odločitev.
Sobota bo preizkusni kamen zvestobe, saj je to tista točka resnice, ki je posebej izpostavljena napadom. Ko bo ljudi doletela zadnja stiska, bo potegnjena črta ločnica med njimi, ki služijo Bogu, in njimi, ki mu ne služijo. Medtem ko bo praznovanje nedelje v skladnosti s pozemskimi zakoni, a v nasprotju s četrto zapovedjo, znamenje zvestobe tisti moči, ki nasprotuje Bogu, bo posvečevanje prave sobote v skladnosti z Božjimi zapovedmi dokaz zvestobe Stvarniku. Medtem ko bo ena skupina ljudi s sprejemom znamenja pokornosti pozemskim oblastem dobila znamenje zveri, bo druga dobila Božji pečat, ker si bo izbrala znamenje zvestobe Božji veljavi.
Prej so bili oznanjevalci resnic tretjega angelskega sporočila pogosto računani samo za izzivalce preplaha. Za neutemeljene in nesmiselne so šteli njihove napovedi, da bo v Združenih državah Amerike zavladala verska nestrpnost ter da se bosta cerkev in država združili pri preganjanju izpolnjevalcev Božjih zapovedi. Trdi se, da ta država ne more biti kaj drugega kakor to, kar je bila - branilec verske svobode./605/ Ko pa se bo na veliko obravnavalo prisiljeno praznovanje nedelje, se bo videlo, da se približuje dogodek, o katerem se je tako dolgo govorilo in v katerega se ni verjelo, a tretje angelsko sporočilo bo napravilo takšen vtis, kakršnega ni moglo imeti nikoli poprej.
Bog je v vseh časih pošiljal svoje služabnike žigosat greh kakor v svetu tako tudi v cerkvi. Ampak ljudstvo želi, da bi mu govorili mile stvari, kajti čista in neizumetničena resnica mu ne ugaja. Mnogi reformatorji so se v začetku svojega dela odločili biti zelo previdni pri žigosanju greha cerkve in ljudstva. Upali so, da bodo z zglednim krščanskim življenjem vrnili ljudstvo k svetopisemskim naukom. Toda nanje je prišel Božji Duh, kakor je prišel na Elija, da ga je spodbujal žigosati grehe brezbožnega kralja in odpadlega ljudstva. Niso se mogli vzdržati, ne da bi oznanjali jasnih besed Svetega pisma - naukov, ki so se jih v začetku izogibali oznanjati. Božji Duh jih je spodbudil h gorečemu oznanjevanju resnice in nevarnosti, ki je grozila ljudem. Govorili so besede, ki jim jih je dal Bog, ne da bi se bali posledic, in ljudstvo je bilo prisiljeno poslušati opomine.
Tako se bo oznanjalo tudi tretje angelsko sporočilo. Ko bo prišel čas, da se oznanja z največjo močjo, bo Bog uporabil ponižna orodja in vodil razum njih, ki se bodo posvetili njegovi službi. Pridigarji bodo bolj usposobljeni s pomaziljenjem od Svetega Duha kakor pa z dobesednim šolanjem. Ljudje vere in molitve bodo spodbujeni, da bodo odšli s sveto gorečnostjo oznanjevat besede, ki jim jih bo dal Bog. Grehi Babilona bodo razkrinkani. Strašne posledice tega, da so cerkvene praznike vsilile državne oblasti, prodiranje spiritizma, skrivnostni, toda hitri razvoj papeške oblasti - vse to bo razkrinkano. Ti slovesni opomini bodo pretresli ljudstvo. Na tisoče in tisoče jih bo poslušalo take besede, kakršnih še niso slišali. Z začudenjem bodo poslušali pričevanje,/606/ da je Babilon cerkev, ki je padla zaradi svojih zmot in grehov ter zaradi zametovanja resnice, ki ji je bila poslana iz nebes. Ko se bo ljudstvo obrnilo na svoje prejšnje učitelje z radovednim vprašanjem: Ali je to tako? tedaj jim bodo njihovi pridigarji pripovedovali zgodbe, prerokovali jim bodo mile stvari, da bi pomirili njihovo zaskrbljenost in utišali njihovo prebujeno vest. Ker pa mnogi ne bodo hoteli biti zadovoljni samo z veljavo človeka in bodo zahtevali svetopisemsko načelo "tako pravi Gospod", bo večina pridigarjev podobno farizejem v starem času, ker bo šlo za njihovo veljavo, jezno odgovorila, da je to sporočilo od Satana. S tem pa bodo spodbudili grešno množico, naj zasmehuje in preganja njegove oznanjevalce.
Satan se jezi, ko se boj razširja na nova področja in ljudstvo postaja pozorno na poteptane Božje zapovedi. Moč, ki spremlja sporočilo, bo razjezila njene nasprotnike. Duhovniki si bodo skoraj z nadnaravnimi napori prizadevali zastreti luč, da ne bi svetila na njihovo čredo. Uporabili bodo vsa sredstva, ki jih imajo na voljo, da bi preprečili razprave o teh pomembnih vprašanjih. Cerkev se bo naslonila na močno roko državne oblasti, in v tem se bodo združili katoličani in protestanti. Ko bo gibanje za splošno praznovanje nedelje pogumnejše in splošnejše, bo tudi zakon poklican na pomoč proti posvečevalcem sobote. Pretili jim bodo z denarnimi kaznimi in zaporom, nekaterim pa bodo ponudili vplivna mesta in položaje ter druge nagrade in prednosti, da bi jih pripravili k zatajitvi vere. Toda njihov odločni odgovor se bo glasil: "Dokažite nam z Božjo besedo našo zmoto," kakor je zahteval tudi Luter v podobnih priložnostih. Tisti, ki bodo pripeljani pred sodišča, bodo resnico obranili z jasnim podajanjem, a nekateri od poslušalcev bodo spodbujeni k odločitvi, da bodo izpolnjevali vse Božje zapovedi. Tako bo luč prišla do mnogih tisočev njih, ki sicer nikoli ne bi zvedeli ničesar o teh resnicah./607/
Načrtna poslušnost Božji besedi se bo štela za upor. Od Satana zapeljani starši bodo ravnali strogo in surovo s svojimi verujočimi otroki; gospodarji bodo mučili svoje hlapce, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Ljubezen se bo ohladila. Otrokom bodo odpovedali dediščino in jih nagnali z doma. Dobesedno se bodo izpolnile Pavlove besede: "Pa tudi vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani." (2 Tim 3,12.) Ker zagovorniki resnice ne bodo hoteli praznovati nedelje namesto sobote, bodo nekateri od njih zaprti, drugi bodo pregnani, z nekaterimi pa bodo ravnali kakor s sužnji. Vse to se sedaj človeškemu razumu zdi nemogoče, toda ko se bo Božji Duh umaknil od ljudi in bodo prišli pod oblast Satana, ki sovraži Božje predpise, se bodo zgodile čudne stvari. Srce je lahko zelo surovo, če se mu odvzameta Božja ljubezen in strah.
Brž ko se bo približala nevihta, bodo mnogi, ki so verovali v tretje angelsko sporočilo, pa niso bili posvečeni s poslušnostjo resnici, zapustili svoje položaje in stopili v vrste nasprotnikov. Ko se bodo združili s svetom in sodelovali v njegovem duhu, bodo začeli stvari opazovati v enaki luči, ko pa bo prišla skušnjava, bodo pripravljeni izbrati lažjo in bolj priljubljeno stran. Nadarjeni in zgovorni ljudje, ki so se nekoč veselili resnici, bodo uporabili svoje moči, da bi prevarali in zapeljali ljudi. Postali bodo bolj ogorčeni sovražniki svojih nekdanjih bratov. Ko bodo pred sodišča pripeljani posvečevalci sobote, da bi odgovarjali zaradi svoje vere, bodo ti odpadniki najboljše Satanovo orožje, da bi jih obrekovali in obtožili ter tako z lažnimi poročili in sumi izzvali srd vladarjev proti njim.
V tem času preganjanja bo preizkušana vera Gospodovih služabnikov. Ti bodo zvesto oznanjali opomine in gledali samo na Boga in Božjo besedo. Božji Duh bo deloval na njihova srca in jih spodbudil h govorjenju./608/ Spodbujeni s sveto gorečnostjo in gnani z močjo Božjega Duha bodo odšli opravit določene dolžnosti, ne da bi se ozirali na posledice oznanjanja ljudstvu besed, ki jim jih je zaupal Gospod. Ne bodo mislili na svoje pozemske koristi in ne bodo poskušali ohraniti svojega ugleda ali življenja. Ko pa bo nanje prišla nevihta nasprotovanja in zasmehovanja, bodo nekateri premagani s strahom pripravljeni vzklikniti: "Ko bi bili vedeli, kakšne bodo posledice naših besed, bi molčali." Obdani bodo s težavami. Satan bo jurišal nanje z groznimi skušnjavami. Delo, ki so se ga lotili, se jim bo zdelo, da ga ne morejo opraviti s svojimi sposobnostmi. Pretila jim bo nevarnost, da bodo uničeni. Izginilo bo navdušenje, ki jih je krepilo. Ne bodo se mogli vrniti. Tedaj se bodo zavedli svoje nebogljenosti in pribežali k Vsemogočnemu ter ga prosili za moč. Spomnili se bodo, da niso bile njihove besede, ki so jih izgovorili, pač pa njegove, ki jim je ukazal oznaniti opomin. Bog je v njihova srca vsadil resnico, in oni niso mogli opustiti, da je ne bi oznanili.
Enake preizkušnje so doživeli tudi Božji možje v preteklosti. Wycliff, Hus, Luter, Tyndal, Baxter in Wesley so zahtevali, da je treba sleherni nauk preiskati s Svetim pismom, in izjavili, da se bodo odpovedali vsemu, kar obsoja. Proti tem ljudem je divjalo preganjanje z neizprosnim srdom, a vendar niso prenehali oznanjati resnice. Za vsako obdobje cerkvene zgodovine je značilen razvoj neke posebne resnice, ki je ustrezala potrebam Božjega ljudstva v tistem času. Vsaka nova resnica si je morala utirati pot kljub sovraštvu in nasprotovanju; tisti, ki so dobili blagoslov v njeni luči, so morali preživeti preizkušnje in stiske. Kadar koli je bilo potrebno, je Gospod vedno dal ljudstvu posebno resnico. Kdo si upa preprečiti njeno oznanjanje? On ukazuje svojim hlapcem, da naj oznanijo svetu zadnje vabilo milosti. Ti lahko molčijo samo za ceno nevarnosti za svojo lastno dušo./609/ Kristusovi poslanci nikoli ne smejo misliti na posledice. Morajo izpolniti svojo dolžnost, posledice pa prepustiti Bogu.
Ko se bo nasprotovanje razplamtelo, bodo Božji služabniki znova zmedeni, ker se jim bo zdelo, da so izzvali to stisko. Vest in Božja beseda pa jih bosta prepričali, da je bilo njihovo ravnanje brezhibno; a če se bodo preizkušnje še podaljšale, bodo vendar okrepčani, da jih bodo zdržali. Boj bo odločnejši in ostrejši, a s stisko vred bosta rasli njihova vera in pogum. Njihovo pričevanje bo: "Mi si ne upamo nasprotovati Božji besedi niti deliti Božje zapovedi na pomembni in nepomembni del, da bi si s tem pridobili naklonjenost sveta. Gospod, komur služimo, nas lahko osvobodi. Kristus je premagal pozemske moči; ali naj se bojimo že premaganega sveta?"
Preganjanje v vseh svojih oblikah je odsvit načela, ki bo obstajalo vse dokler bo živel Satan in dokler koli bo krščanstvo imelo življenjsko moč. Noben človek ne more služiti Bogu, ne da bi proti sebi izzval odpora temačnih čet. Hudobni angeli bodo jurišali nanj vznemirjeni, da jim s svojim vplivom ne bi otel plena iz rok. Hudobni ljudje, ki so grajani z njegovim zgledom, se bodo združili s hudobnimi angeli samo zato, da bi ga z vabljivimi skušnjavami ločili od Boga. Če jim ne bo to uspelo s temi sredstvi, bodo uporabili silo, da bi prisilili njegovo vest.
Dokler koli pa je Jezus v nebeškem svetišču kot človekov posrednik, se bo pri vladarjih in ljudstvu čutil vpliv Svetega Duha, ki zadržuje jezo. Sveti Duh še vedno vpliva nekoliko na pozemske zakone. Ko ne bi bilo teh zakonov, bi bilo stanje sveta mnogo hujše od sedanjega. Medtem ko so mnogi vladarji Satanova delavna orodja, ima Bog svoja orodja med voditelji ljudstva. Sovražnik navdihuje svoje služabnike, naj predlagajo ukrepe, ki bodo precej ovirali Božje delo; a državniki, ki se bojijo Gospoda, stojijo pod vplivom svetih angelov, da bi takim predlogom nasprotovali z neovrgljivim dokazom./610/ Na ta način
bo nekoliko ljudi zadržalo močan tok zla. Nasprotovanje sovražnikov resnice bo obrzdano, da bi tretje angelsko sporočilo lahko opravilo svoje delo. Ko bo oznanjen zadnji opomin, bo nase pritegnil pozornost teh vodilnih ljudi, po katerih Gospod sedaj dela, in nekateri med njimi bodo sprejeli ta opomin ter stopili na stran Božjega ljudstva v času stiske.
Angel, ki se je pridružil oznanjanju tretjega angelskega sporočila, bo razsvetlil vso zemljo s svojo slavo. Tukaj je napovedano delo velikih razsežnosti in nenavadne moči. Adventno gibanje leta 1840-1844 je bilo čudovito razodetje Božje moči; prvo angelsko sporočilo je bilo odneseno do vsake misijonarske postaje na svetu in v nekaterih državah je nastopilo tako versko prebujenje, kakršno se ni videlo v nobeni deželi od časa reformacije v XVI. stoletju. Toda vse to bo preseglo močno gibanje med zadnjim opominom tretjega angela.
To delo bo podobno tistemu na binkoštni dan. Kakor je bil "zgodnji dež" dan ob izlivanju Svetega Duha na začetku širjenja evangeljskega sporočila, da bi izzval klitje dragocenega semena, tako se bo izlil "pozni dež" pri njegovem dokončanju, da bo žetev dozorela. "In spoznavajmo Gospoda, prizadevajmo si ga spoznati! Njegov izhod je gotov kakor jutranji svit, in pride nam kakor deževje, kakor pozni dež, ki vlaži zemljo. In vi, sionski sinovi, radujte in veselite se v Gospodu, svojem Bogu! Kajti daje vam zgodnjega dežja pravo mero in pošilja vam naliv zgodnjega in poznega dežja kakor poprej. In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog: izlijem svojega Duha na vse človeštvo. In zgodi se, da vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo zveličan." (Oz 6,3; Joel 2,23; Dej 2,17.21.)
Veliko evangeljsko delo se ne bo končalo z manjšim razodetjem Božje moči od tiste, ki je spremljala njegov začetek. Prerokovanja, ki so se izpolnila ob izlivanju zgodnjega dežja/611/ na začetku oznanjevanja evangelija, se bodo znova izpolnila o poznem dežju pri njegovem koncu. To so časi "poživljenja", na katere je upal apostol Peter, ko je rekel: "Spokorite se torej in izpreobrnite, da se izbrišejo vaši grehi, da tako pridejo časi poživljenja od Gospodovega obličja in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa." (Dej 3,19.20.)
Božji služabniki bodo z ozarjenimi obrazi in razsvetljeni s svetim posvečenjem hiteli iz kraja v kraj oznanjat sporočilo iz nebes. Na tisoče glasov po vsem svetu bo nosilo opomin. Dogajali se bodo čudeži, bolni bodo ozdraveli, a znamenja in čudeži bodo spremljali verne. Tudi Satan bo delal lažne čudeže; naredil bo, da bo tudi ogenj padal iz nebes. (Raz 13,13.) Na ta način bodo Zemljani prisiljeni k odločitvi, za koga se bodo opredelili.
Sporočilo se ne bo toliko širilo z dokazovanjem kolikor z globokim pričanjem Božjega Duha. Dokazi so bili podani. Seme je bilo posejano, sedaj pa bo vzklilo in obrodilo sad. Spisi, ki so jih razprostranili evangeljski sodelavci, so opravili svoj vpliv, toda mnogim, na katere je evangeljska resnica naredila globok vtis, je bilo preprečeno popolnoma razumeti resnico ali se ravnati po njej. Žarki luči sedaj prodirajo vsepovsod. Resnica se kaže v vsej svoji jasnosti, a iskreni Božji otroci trgajo vezi, ki so jih doslej zadrževale. Družinske in cerkvene vezi jih več ne morejo zadržati. Resnica jim je dragocenejša od vsega drugega. Kljub Satanovim združenim močem, ki bodo vstale proti resnici, je veliko število njih, ki se bodo postavili na Gospodovo stran./612/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!