 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Veliki boj med Kristusom in Satanom (Ellen G. White)
34. Zmožnost pokojnih za pogovor z nami? (angleško)
V Svetem pismu prikazana služba svetih angelov je zelo tolažilna in dragocena resnica za slehernega Kristusovega sledilca. Svetopisemski nauk o tem predmetu pa je popačen in zatemnjen z zmotami na splošno razširjenega verovanja. Nauk o naravni neumrljivosti so si sposodili iz poganske filozofije in vpeljali v krščansko vero v času teme velikega odpada. Tako je spodrinil resnico, ki jo Sveto pismo tako jasno uči, da mrtvi ničesar ne vedo. Množice verujejo, da so duhovi umrlih tisti "služabni duhovi, ki so pošiljani v službo njim, ki imajo podedovati zveličanje". To pa je v nasprotju s svetopisemskim naukom, ki uči, da so nebeški angeli obstajali in bili povezani z zgodovino človeštva prej, preden je umrl prvi človek.
Nauk o človekovi zavesti, ko je mrtev, a zlasti vera, da se duhovi umrlih vračajo služit živim, je pripravila pot modernemu spiritizmu. Če mrtvi živijo v navzočnosti Boga in svetih angelov ter imajo veliko več spoznanja, kakor pa so ga imeli poprej, čemu se ne bi vrnili na zemljo razsvetljevat in poučevat živih? Če duhovi umrlih lebdijo med svojimi prijatelji na zemlji, kakor učijo ugledni bogoslovci, čemu jim ne bi bilo dovoljeno, da se z njimi družijo, da bi jih opominjali, naj ne grešijo,/551/ in jih tolažili v stiskah? Kako lahko tisti, ki verujejo, da se človek po smrti zaveda, odklanjajo to, kar jim prihaja kot Božja luč po teh poveličanih duhovih? Tukaj je sredstvo, ki se ima za sveto, a ga uporablja Satan, da bi dosegel svoje cilje. Padli angeli, ki izpolnjujejo njegovo zapoved, se oglašajo kot glasniki iz sveta duhov. Knez zla zahrbtno vpliva na misli ljudi s trditvijo, da žive spravlja v zvezo z mrtvimi. On ima moč pred ljudmi posnemati podobo njihovih preminulih prijateljev. Ponaredek je popoln: isti videz, besede, glas - vse se posnema z izredno natančnostjo. Mnogi so potolaženi z zagotovilom, da njihovi ljubljeni uživajo nebeško blaženost, tako pa, ne da bi se zavedali nevarnosti, poslušajo "zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov". (1 Tim 4,1.)
Ko so spodbujeni verovati, da se mrtvi dejansko vračajo in se pogovarjajo z njimi, Satan stori, da se jim pokažejo tisti, ki so nepripravljeni odšli v grob. Ti trdijo, da so v nebesih srečni in da tam celo zasedajo vzvišene položaje. Tako se širi zmota, da ni razlike med pravičnimi in grešniki. Tako imenovani obiskovalci iz duhovnega sveta včasih podajo opomine in opozorila, ki se izkažejo pravilni. In ko pridobijo zaupanje, podajajo takšne nauke, ki naravnost spodkopavajo vero v Sveto pismo. Z izgovorom, da se zelo zanimajo za blaginjo svojih prijateljev na svetu, jih zapeljejo k najbolj nevarnim zmotam. Dejstvo, da povedo kakšno resnico in da včasih napovedo tudi prihodnje dogodke, daje njihovim trditvam videz zanesljivosti, in veliko število ljudi sprejme njihov lažni nauk tako hitro in veruje tako slepo, kakor da so to najsvetejše svetopisemske resnice. Božje zapovedi se zavržejo, duh milosti se prezre, kri zaveze pa se ima za nekaj nesvetega. Duhovi zanikajo Kristusovo božanstvo in celo samega Stvarnika izenačujejo s seboj. Tako vrhovni upornik pod novo krinko/552/ nadaljuje proti Bogu svoj upor, ki se je začel v nebesih in traja že na svetu skoraj šest tisoč let.
Mnogi poskušajo spiritistične pojave razložiti kot prevare in spretne čarovnije samega medija. Toda čeprav drži, da se zvijače čarovniške spretnosti pogosto podtikajo kot resnični pojavi, se je tudi v bistvu zgodila prava razstava nadnaravne moči. Skrivnostno trkanje, s kakršnim se je začel moderni spritizem, ni bilo sad človeškega slepila in spretnosti, temveč neposredno delo hudobnih angelov, ki so tako vpeljali eno izmed najbolj uspešnih za človeka uničujočih slepil. Mnogi se bodo ujeli v past z vero, da je spiritizem samo človeško slepilo. Ko se bodo spopadali s pojavi, ki jih bodo morali imeti za nadnaravne, bodo prevarani in prisiljeni, da jih sprejmejo za vzvišeno Božjo moč.
Tem ljudem ni mar za pričevanje Svetega pisma o čudežih, ki jih delajo Satan in njegovi angeli. Njegova moč je usposobila faraonove čarovnike ponarediti Božje delo. Pavel priča, da se bo pred drugim Kristusovim prihodom podobno razodevala Satanova moč. Pred Gospodovim prihodom se bo pokazalo njegovo delovanje "z vso močjo in z znamenji in lažnivimi čudeži in s sleherno prevaro krivice". (2 Tes 2,9.10.) Apostol Janez pa opisuje čudodelno moč, ki se bo pokazala v zadnjih dneh, in pravi: "In dela velika znamenja, da napravi tudi, da šviga ogenj z neba na zemljo pred ljudmi. In zapeljava prebivalce na zemlji z znamenji, katera ji je bilo dano delati." (Raz 13,13.14.) Tukaj ne gre za navadne prevare. Ljudje bodo prevarani z dejanskimi čudeži, ki jih bodo lahko delala Satanova orodja, in se ne bo samo zdelo, da jih delajo.
Knez teme, ki toliko časa posveča vse svoje moči velikega uma delu prevare, spretno prilagaja svoje skušnjave ljudem vseh slojev in položajev./553/ Izobraženim predstavlja spiritizem v njegovih finejših in bolj intelektualnih oblikah, in tako mu uspe mnoge pritegniti v svojo past. Modrost, ki jo daje spiritizem, po besedah apostola Jakoba ni od zgoraj, temveč je zemeljska, živalska, vražja. (Jak 3,15.) To pa vrhovni goljuf spretno skrije vedno, kadar lahko s tem uspešno podpre svoj cilj. Ta, ki je imel moč, da se je v puščavi skušnjav javil pred Kristusom ogrnjen s sijajem nebeškega serafa, se pojavlja tudi pred ljudmi v najbolj privlačni podobi kot angel svetlobe. Laska razumu in mu razodeva vzvišene predmete, navdušuje domišljijo z veličastnimi prizori in osvaja čustva s svojimi zgovornimi opisi ljubezni in dobrote. Domišljiji daje vzvišen polet in spodbuja ljudi, da imajo tako visoko mnenje o svoji lastni modrosti, da v svojem srcu prezirajo Večnega. To mogočno bitje, ki je imelo moč odpeljati Odrešenika sveta na najvišjo goro pokazat mu vsa pozemska kraljestva in njihovo slavo, bo tudi ljudem podalo svoje skušnjave, s katerimi bo popačilo um vsem, ki niso pod zaščito Božje moči.
Satan sedaj zaslepljuje ljudi z laskanjem, kakor je preslepil Evo v raju. V njih prebuja željo po iskanju prepovedanega znanja in spodbuja častiljubno hrepenenje po samopoviševanju. Popuščanje tem slabim željam je povzročilo njegov pad, sedaj pa si prizadeva s tem povzročiti tudi pogubo ljudi. "Bosta kakor Bog," izjavlja, "ter bosta spoznala dobro in hudo." (1 Mojz 3,5.) Spiritizem uči, da je človek bitje napredka in da mu je določeno, da se neprestano od rojstva pa vse do večnosti približuje božanstvu. In dalje: "Vsako razumno bitje bo sodilo samo sebi, ne pa drugemu. Sodba bo pravična, ker je to lastna sodba. ... Prestol je v tebi samem." Neki spiritistični učitelj je rekel, ko se je duhovna zavest o tem prebudila v njem: "Vsi moji bližnji so polbogovi, ki niso padli." Nekdo drug pa je rekel: "Vsako pravično in popolno bitje je Kristus."
Tako je Satan na prostor pravičnosti in popolnosti večnega Boga,/554/ pravega predmeta češčenja, in na prostor popolne pravičnosti Božjih zapovedi, pravega merila človeških idealov, postavil grešno in nestanovitno človeško naravo kot edini predmet češčenja, edino pravilo sodbe in merilo značaja. To je napredek. Vendar ne navzgor, ampak navzdol.
Zakon naše umske in duhovne narave je, da se spreminjamo v to, kar gledamo. Naš um se postopno prilagaja temu, s čimer se ukvarja. Postajamo podobni temu, kar smo se navadili ljubiti in spoštovati. Človek se nikoli ne bo vzdignil nad svoje dojemanje o čistosti, dobroti ali resnici. Če je njegov jaz njegov najvišji ideal, ne bo nikoli dosegel česa bolj vzvišenega. Nasprotno, padal bo vse niže in niže. Samo Božja milost ima moč vzdigniti človeka. Prepuščen samemu sebi bo neizogibno padal vse globlje.
Ljudem, ki popuščajo svojim strastem in so željni užitka ter mesenim, se spiritizem pojavlja v manj prefinjeni podobi kakor pa izobraženim in omikanim; v njegovih grobih oblikah najdejo prav to, kar ustreza njihovim nagnjenjem. Satan proučuje sleherni znak slabosti človeške narave, vodi račun o grehih, katere je nagnjen delati vsak posameznik, potem pa se trudi, da ne izpusti nobene priložnosti za zadovoljitev njihovega nagnjenja h grehu. Navaja ljudi k pretiravanju v tem, kar je samo po sebi dovoljeno, da potem z nezmernostjo oslabijo svojo telesno, duševno in moralno moč. Uničil je in še uničuje tisoče njih z zadovoljevanjem nizkotnih strasti, ki storijo človeško naravo grobo. In kot vrhunec svojega dela trdi po duhovih, da "pravo znanje dviga človeka nad vse zakone"; da je "dobro vse, kar obstaja"; da "Bog nikogar ne obsoja"; in da so "nedolžni vsi grehi, ki jih delamo". Če so ljudje tako zapeljani k verovanju, da je želja najvišji zakon, da razuzdanost pomeni svobodo in da mora človek polagati račune samo sebi, ali se je potem treba čuditi, zakaj povsod vlada tolikšna pokvarjenost in moralna popačenost?/555/ Mnogi poželjivo sprejemajo nauk, ki jim daje svobodo ugajati nagnjenosti mesenega srca. Vajeti samoobvladovanja se prepuščajo pohotam, duhovne in duševne moči se podrejajo živalskim nagonom, Satan pa ukajoč potegne v svojo mrežo tisoče njih, ki pravijo, da so Kristusovi sledilci.
Toda nikomur ne bi bilo treba biti zapeljan z lažnimi trditvami spiritizma. Bog je dal svetu zadosti luči za odkrivanje pasti. Videli smo že, da teorija, ki pomeni dejanski temelj spiritizma, nasprotuje jasnim svetopisemskih trditvam. Sveto pismo uči, da mrtvi ničesar ne vedo; da so njihove misli minile; da nimajo deleža v ničemer, kar se dogaja pod soncem, niti ničesar ne vedo o veselju in stiskah svojih najljubših na svetu.
Vrhu tega je Bog izrecno prepovedal sleherno tako imenovano zvezo z duhovi preminulih. V času Judov so živeli ljudje, ki so trdili kakor spiritisti danes, da vzdržujejo zvezo z mrtvimi. Toda "vedeževalni duhovi", (Dej 16,16.) kakor so imenovani ti obiskovalci z drugega sveta, se v Svetem pismu imenujejo "duhovi hudičev". (Primerjaj 4 Mojz 25,1-3; Ps 106,28; 1 Kor 10,20; Raz 16,14.) Gospod je zvezo s takimi duhovi razglasil za gnusobo in prepovedal pod smrtno kaznijo. (3 Mojz 19,31; 20,27.) Že sama beseda "čaranje" danes izziva prezir. Trditev, da ljudje lahko vzpostavijo zvezo s hudobnimi duhovi, se ima za zgodbo temačnega srednjega veka. Toda spiritizem ima na stotine in celo milijone pristašev in je prodrl v znanstvene kroge ter se vtihotapil v cerkve in naletel na naklonjenost v zakonodajnih telesih, pa celo v kraljevskih dvorih - to mogočno slepilo je le oživitev čaranja v novi obleki, ki je bilo v starih časih obsojeno in prepovedano.
Če ne bi imeli drugih dokazov o pravem značaju spiritizma, bi moralo biti za kristjane dovolj,/556/ da ti duhovi ne delajo razlike med pravičnostjo in grehom, med najbolj čistimi in plemenitimi Kristusovimi apostoli ter zelo pokvarjenimi Satanovimi hlapci. S tem ko Satan najnižje ljudi povzdiguje, kakor da so v nebesih, in jim tam daje častne prostore, pravi svetu: "Ni pomembno, koliko ste slabi, ni pomembno, ali verujete v Boga in Sveto pismo ali ne. Živite, kakor hočete. Nebesa so vaša domovina." Učitelji spiritizma pravzaprav trdijo: "Kdor koli dela hudo, je dober v Gospodovih očeh, in taki mu ugajajo; sicer - kje je Bog sodbe?" (Mal 2,17.) Božja beseda pravi: "Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo, ki imajo temo za luč in luč za temo." (Iz 5,20.)
Apostoli, ki se kažejo v obliki teh lažnih duhov, nasprotujejo temu, kar so pisali po navdihu Svetega Duha za življenja na zemlji. Zanikajo božanski vir Svetega pisma in tako podirajo temelj krščanskega upanja in odstranjajo luč, ki kaže pot v nebesa. Satan dela, da svet veruje, da je Sveto pismo zgolj pravljica ali knjiga, ki ustreza človekovi otroški dobi, in je nanjo treba podcenjujoče gledati ali pa jo zavreči kot zastarelo. Za nadomestek Božji besedi pa poudarja spiritistične pojave. To je sredstvo, ki je popolnoma pod njegovim nadzorstvom. Z njim lahko doseže, da svet veruje v to, kar on hoče. Knjigo, ki mora obsoditi njega in njegove sledilce, postavlja v senco prav tja, kjer jo želi imeti; Zveličarja sveta pa kaže kot navadnega človeka. Kakor so rimski stražarji, ki so stražili Jezusov grob, razširili lažne glasove, kakor so jih naučili duhovniki in starešine, da bi ovrgli njegovo vstajenje, tudi pristaši spiritističnih pojavov poskušajo dokazati, da v življenju našega Zveličarja ni nič čudežnega. Ker so Jezusa tako postavili v ozadje, obračajo pozornost na lastne čudeže s trditvijo, da daleč prekašajo Kristusova dela.
Drži, da spiritizem danes spreminja svojo obliko in se odeva v krščansko oblačilo s prikrivanjem nekaterih svojih najbolj grobih potez./557/ Njegove izjave pa so se z govorniških odrov in po tisku objavljale mnogo let, in v njih je razodet njegov pravi značaj. Teh naukov ni mogoče niti zanikati niti skriti.
Celo v svoji današnji obliki še zdaleč ni manj nevaren kakor prej, je pravzaprav nevarnejši, ker je bolj premeten in goljufiv. Medtem ko je prej zavračal Kristusa in Sveto pismo, sedaj izjavlja, da sprejema oboje. Ampak Sveto pismo razlaga tako, kakor je všeč neprerojenemu srcu, njegove slovesne in pomembne resnice pa razvrednoti. Ljubezen se poudarja kot glavna Božja lastnost, a se kaže kot raznežena občutljivost, ki le malo razlikuje med dobrim in slabim. Božja pravičnost, njegova ogabnost do greha, zahteve njegovih svetih zapovedi - vse to se ima za nepomembno. Ljudstvo se uči, da ima deset zapovedi za mrtvo črko. Privlačne in očarljive zgodbe delujejo na čutila ter navajajo ljudi, da zavržejo Sveto pismo kot temelj svoje vere. Kristusu se tudi sedaj odpovedujejo, kakor so se mu nekoč, ampak Satan je toliko zaslepil oči ljudem, da ne opazijo prevare.
Malo jih je, ki imajo pravi pojem o zapeljivi moči spiritizma in nevarnosti, ki preti prihajajočim pod njegov vpliv. Mnogi se ukvarjajo z njim samo zato, da bi zadovoljili svojo radovednost. Pravzaprav ne verujejo vanj in bi z grozo odstopili nazaj pri pomisli, da se izročajo oblasti duhov. A vendar si upajo stopiti na prepovedana tla, mogočni sovražnik pa nad njimi izvršuje svojo moč proti njihovi volji. Če se samo enkrat podredijo njegovemu vplivu, jih zasužnji. Ni se mogoče z lastno močjo iztrgati iz njegove zapeljive in primamljive začaranosti. Nič poleg Božje moči, ki je podarjena kot odgovor na resno molitev vere, ne more osvoboditi teh v past ujetih ljudi.
Vsi, ki popuščajo grešnim nagnjenostim ali vede gojijo kakšen znani greh, vlečejo nase Satanove skušnjave./558/ Ločujejo se od Boga in od zaščite njegovih angelov; ko pa jim Satan podaja svoja slepila, so brez obrambe in zlahka postanejo njegov plen. Tisti, ki se tako izročajo njegovi moči, niti ne slutijo, kje bodo končali. Ko pa jih Skušnjavec obvlada, jih bo uporabil za svoje orodje, da bi še druge privabil v pogubo.
Prerok Izaija pravi: "In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo svojega Boga? Za žive naj vpraša mrtve? Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje." (Iz 8,19.20.) Ko bi bili ljudje hoteli sprejeti tako jasno v Svetem pismu podano resnico o človekovi naravi in stanju mrtvih, bi v trditvah in pojavih spiritizma videli delovanje Satana z močjo, znamenji in lažnimi čudeži. Toda namesto da bi zavrgli lažno svobodo, ki je tako všeč mesenemu srcu, in se odpovedali grehu, ki so ga tako vzljubili, mnogi zapirajo oči pred lučjo. Ker pa ne marajo za opomine, še dalje tako delajo, Satan pa plete svoje mreže okoli njih, da postanejo njegov plen. "Niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili. In zato jim pošilja Bog močno delovanje zmote, da verujejo laži." (2 Tes 2,10.11.)
Ljudje, ki so se uprli spiritističnemu nauku, napadajo ne samo ljudi, temveč tudi Satana in njegove angele. Spustili so se v boj z oblastmi, močmi in duhovi brezbožnosti pod nebom. Satan ne bo odstopil niti za korak s svojega ozemlja, če ne bo odstranjen z močjo nebeških poslancev. Božje ljudstvo se mu mora biti sposobno upreti kakor naš Zveličar z besedami: "Pisano je." Satan lahko tudi danes navaja svetopisemska besedila, kakor je delal v Kristusovem času, in popačuje njihov nauk, da bi podprl svoja slepila. Tisti, ki želijo v tem nevarnem času zdržati, morajo osebno dobro razumeti pričevanje Svetega pisma./559/
Mnogi se bodo spopadli z vražjimi duhovi, ki se jim bodo približali v podobi njihovih ljubih sorodnikov ali prijateljev in jim oznanili najbolj nevarne zmote. Ti obiskovalci bodo vplivali na naša najbolj nežna čustva in delali čudeže, da bi podprli svoje trditve. Moramo se jim biti pripravljeni upreti s svetopisemsko resnico, da mrtvi ničesar ne vedo in da se tako javljajo hudobni duhovi.
Tik pred nami je "ura skušnjave, ki ima priti na vesoljni svet skušat te, ki prebivajo na zemlji". (Raz 3,10.) Prevarani in premagani bodo vsi, katerih vera ni trdno utemeljena na Božji besedi. Satan dela s sleherno prevaro krivičnosti, da bi človeške sinove spravil pod svojo oblast, in njegove prevare se bodo vse bolj množile. Svoj cilj pa lahko doseže samo tedaj, če človek prostovoljno privoli v njegove skušnjave. Tisti, ki resno iščejo poznanje resnice in si prizadevajo s poslušnostjo očistiti svoje duše ter delajo vse, kar morejo, da bi se pripravili za boj, bodo našli v Bogu resnice zanesljivo zaščito. "Ker si ohranil besedo moje stanovitnosti, te ohranim tudi jaz iz ure skušnjave," (Raz 3,10.) se glasi Zveličarjeva obljuba. Prej bo poslal vse angele iz nebes, da bi zavarovali njegovo ljudstvo, kakor pa dovolil Satanu premagati enega samega človeka, ki zaupa vanj.
Prerok Izaija podaja strašno slepilo, ki bo prišlo na grešnike in storilo, da se bodo čutili varni pred Božjo sodbo: "Sklenili smo zavezo s smrtjo in s peklom smo storili pogodbo; ko pojde bič povodnji mimo, ne zadene nas, zakaj storili smo laž za svoje zavetje in zvijača nam je skrivališče." (Iz 28,15.) K tej skupini ljudi spadajo tisti, ki se v svoji trmasti nespokorjenosti tolažijo s prepričanjem, da za grešnike ne bo kazni in da bodo vsi ljudje odšli v nebesa ter postali kakor angeli, četudi so bili še toliko pokvarjeni./560/ Vendar še bolj varno se počutijo tisti, ki sklepajo zavezo s smrtjo in pogodbo z grobom ter zavračajo resnice, ki so jih nebesa predvidela za zaščito pravičnih v dneh stiske. Iščejo pa zavetje v lažeh, ki jim jih Satan ponuja namesto njih - v podobi primamljivega spiritističnega slepila.
Bolj kakor osupljiva je zaslepljenost ljudi našega rodu. Tisoči zavračajo Božjo besedo kot nevredno verovanja, a z velikim zaupanjem sprejemajo Satanove prevare. Dvomljivci in zasmehovalci razglašajo za skrajneže tiste, ki se bojujejo za vero prerokov in apostolov, ter nahajajo zadovoljstvo v zasmehovanju slovesnih svetopisemskih izjav o Kristusu, načrtu zveličanja in sodbi, ki bo doletela vse zametovalce resnice. Globoko sočutje kažejo do njih, ki so po njihovem mnenju tako omejeni, slabotni in praznoverni, da lahko priznajo Božje trditve in so poslušni zahtevam njegovih zapovedi. Ti kažejo tako zanesljivost, kakor da so resnično sklenili zavezo s smrtjo in grobom - kakor da so postavili neprehodno in neprebojno ograjo med seboj in Božjim maščevanjem. Nič ne more prebuditi njihovega strahu. Popolno so se vdali Skušnjavcu, tako tesno so se združili z njim in napolnili z njegovim duhom, da se ne morejo in se nočejo oteti iz njegove pasti.
Satan se je dolgo pripravljal za svoj zadnji napor preslepitve sveta. Temelj svojemu delu je postavil z obljubo, ki jo je dal Evi v Raju: "Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bosta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo." (1 Mojz 3,4.5.) Po malem je pripravil pot za svoje največje delo priprave v razvoju spiritizma. Ni popolnoma dosegel uresničenja svojih namenov; uresničil pa jih bo v zadnjem ostanku časa. Prerok pravi: "In videl sem ... tri nečiste duhove, enake žabam; so namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja;/561/ ti izhajajo na kralje vesoljnega sveta, da jih zbero na vojsko tistega velikega dne Boga, Vsemogočnega." (Raz 16,13.14.) V to prevaro bo zajet ves svet, samo ne tisti, ki jih bo Božja moč ohranila z vero v njegovo besedo. V zahrbtno varnost zazibano ljudstvo se bo prebudilo šele takrat, ko se bo nanj začela izlivati Božja jeza.
Gospod Bog pravi: "In pravo sodbo storim za pravilo in pravičnost za tehtnico; in toča iztrebi zavetje laži in vode poplavijo njih skrivališče. Tedaj se ovrže vaša zaveza s smrtjo in vaša pogodba s peklom ne ostane; ko pojde bič povodnji mimo, tedaj vas pogazi." (Iz 28,17.18.)/562/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!