 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Veliki boj med Kristusom in Satanom (Ellen G. White)
31. Delovanje hudobnih duhov (angleško)
Zveza med vidnim in nevidnim svetom, služba Božjih angelov in delovanje hudobnih duhov so jasno razodeti v Svetem pismu in neločljivo povezani z zgodovino človeškega rodu. Obstaja vse večje nagnjenje, da se dvomi o Satanovem obstoju, po drugi strani pa se na svete angele, ki so "v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje", (Heb 1,14.) gleda kakor na duhove pokojnih. Ampak Sveto pismo nas ne uči samo o obstoju dobrih in hudobnih angelov, temveč nam prinaša tudi neovrgljive dokaze, da to niso breztelesni duhovi umrlih ljudi.
Angeli so obstajali tudi pred stvarjenjem človeka. Kajti ko so se postavljali temelji zemlje, "so pele vkup jutranje zvezde in vsi Božji sinovi radostno ukali". (Job 38,7.) Po človekovem padu v greh so bili angeli poslani stražit drevo življenja, saj do tedaj ni umrlo še nobeno človeško bitje. Angeli so po svoji naravi višja bitja kakor človek, kajti psalmist pravi, da je Bog naredil človeka "malo nižjega nego angele". (Ps 8,5.)
Sveto pismo nam poroča o številu, moči in slavi nebeških bitij, o njihovem odnosu do Božje vladavine in o njihovi zvezi z načrtom zveličanja. "Gospod je v nebesih postavil svoj prestol, in njegovo kraljestvo gospoduje vsem." (Ps 103,19.) Prerok pravi: "Videl sem in slišal glas mnogih angelov okrog prestola." (Raz 5,11.) Angeli stojijo v navzočnosti Kralja kraljev/511/ - "junaki v moči, ki izvršujejo njegovo povelje, poslušajoč glas njegove besede". (Ps 103,20.) Desettisočkrat po deset tisoč in tisočkrat po tisoč je bilo nebeških glasnikov, ki jih je videl prerok Danijel. (Dan 7,10) Apostol Pavel pravi, da je angelov "nebrojna množica". (Heb 12,22.) Kot Božji glasniki letijo "kakor blisk", (Ezek 1,14.) sijajni v svoji slavi in hitri v svojem letu. Pri angelu, ki se je pojavil pri Kristusovem grobu, je bilo obličje "kakor blisk in njegova obleka bela kakor sneg. In od strahu pred njim strepetajo stražniki in postanejo kakor mrtvi." (Mat 28,3.4.) Ko je ošabni Asirec Senaherib preklinjal Boga, ga zasmehoval in Izraelu grozil z uničenjem, še tisto noč "izide Gospodov angel ter jih pobije v asirskem ostrogu sto petinosemdeset tisoč. Gospod je poslal angela, ki je pobil vse močne junake in vojvode in poveljnike v taboru asirskega kralja, da se je z očitno sramoto vrnil v svojo deželo." (2 Kralj 19,35; 2 Let 32,21.)
Bog pošilja svojim otrokom angele z milostnim sporočilom: k Abrahamu z obljubami blagoslova; pred Sodomska vrata rešit pravičnega Lota pred uničenjem z ognjem; k Eliju v puščavi, ko je obnemogel zaradi utrujenosti in lakote; k Elizeju z ognjenimi vozovi v majhnem mestu, kjer so ga zaprli njegovi sovražniki; k Danijelu, ko je na dvoru poganskega kralja prosil za Božjo modrost in ko je bil izročen za plen levom; k Petru, ko ga je Herod obsodil na smrt; k zapornikom v Filipih; k Pavlu in njegovim spremljevalcem v viharni noči na morju; h Korneliju, da bi ga usposobili za sprejem evangelija; k Petru, da bi ga poslali k poganom s sporočilom zveličanja. Tako so sveti angeli služili Božjemu ljudstvu v vseh časih.
Vsak Kristusov sledilec ima svojega angela varuha. Ti nebeški varuhi ščitijo pravičnike pred močmi hudega./512/ To je spoznal sam Satan, ko je rekel: "Mar je brez plačila, da se Job boji Boga? Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in njegove hiše in kar koli ima?" (Job 1,9.10.) Psalmist opisuje, kako Gospod ščiti svoje ljudstvo: "Šotorišče postavlja Gospodov angel okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje." (Ps 34,7.) Ko je Zveličar govoril o njih, ki verujejo vanj, je dejal: "Glejte, da ne zaničujete enega teh malih! Kajti pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." (Mat 18,10.) Angeli, ki so določeni za službo Božjim otrokom, imajo vsekdar dostop k njegovi navzočnosti.
Tako je Božje ljudstvo zavarovano s stalno zaščito nebeških angelov, čeprav je izpostavljeno močem prevare in večno budni hudobnosti Kneza teme ter se bojuje z vsemi močmi hudobnosti. Ta zaščita mu nikakor ni dana brez potrebe. Bog je dal svojim otrokom obljubo milosti in zaščite zato, ker se morajo srečevati z mogočnimi orodji hudega - s številnimi, odločnimi in neutrudljivimi orodji, katerih hudobnost in moč je imel priložnost spoznati in občutiti vsakdo.
Hudobni duhovi so bili najprej ustvarjeni brez greha in so bili po naravi, moči in slavi enaki nebeškim bitjem, ki so sedaj Božji poslanci. Ko pa so zaradi greha padli, so se združili pri sramotenju Boga in uničevanju ljudi. Združili so se s Satanom pri njegovi vstaji in bili z njim izgnani iz nebes, potem pa so skozi vse čase sodelovali z njim v njegovem boju proti Božji oblasti. Sveto pismo nam govori o njihovi zvezi, oblasti in raznih vrstah, o njihovih sposobnostih, o njihovi zahrbtnosti ter o njihovi zaroti zoper mir in srečo ljudi.
Starozakonska zgodovina občasno omenja njihov obstoj in delovanje; ko pa je Kristus živel na svetu, so zelo očitno pokazali svojo moč. Kristus je prišel/513/ dokončat načrt za zveličanje človeka, Satan pa se je odločil, da si bo zagotovil pravico do vladanja svetu. Uspelo mu je vpeljati malikovalstvo v vseh krajih sveta razen v Palestini. Kristus je prišel izlit na ljudstvo nebeško luč v to edino deželo, ki se ni popolnoma vdala Satanovi oblasti. Tam sta se bojevali divji moči, ki sta se potegovali za vrhovno oblast. Jezus je razširil svoje roke ljubezni in vabil vse, kateri so hoteli, da bi v njem našli odpuščanje in pokoj. Čete teme so spoznale, da nimajo neomejene oblasti, in dojele, da bo njihove oblasti kmalu konec, če bo Kristusovo poslanstvo uspešno. Satan je rjovel kakor zvezani lev in kljubovalno kazal svojo moč nad človeškimi telesi in dušami.
Dejstvo, da so bili ljudje obsedeni s hudobnimi duhovi, je jasno podano v Novem zakonu. Tako mučeni ljudje niso trpeli samo zaradi bolezni, ki nastajajo iz naravnih vzrokov. Kristus je popolnoma razumel, s kom ima opraviti, in spoznal neposredno navzočnost in delovanje hudobnih duhov.
Svetopisemsko poročilo o ozdravitvi obsedencev v pokrajini Gerazenov daje jasen dokaz o njihovem številu, moči in hudobnosti, kakor tudi o Kristusovi moči in usmiljenju. Ta nesrečna obsedenca, ki ju nič ni moglo ukrotiti, sta škripala z zobmi, pljuvala peno iz ust, besnela in napolnjevala zrak s svojim vpitjem, se pohabljala in pomenila nevarnost za vse, ki so se jima hoteli približati. Njuno krvavo iznakaženo telo in skaljen um sta ponujali Knezu teme ugoden prizor. Neki hudobni duh, ki je vladal nad tema trpinoma, je dejal: "Legijon mi je ime, ker nas je mnogo." (Mar 5,9.) V rimski vojski je bila legija sestavljena od tri do pet tisoč ljudi. Tudi Satanova vojska je razdeljena v manjše odrede, in ena četa, kateri so pripadali ti demoni, ni štela manj kakor ena legija.
Hudobni duhovi so na Jezusov ukaz zapustili žrtvi in ju pustili pokorna, razumna in blaga mirno sedeti ob Zveličarjevih nogah. Hudobnim duhovom pa je/514/ bilo dovoljeno stopiti v čredo svinj, da so se zagnale v morje. Za prebivalce tiste okolice je bila to večja izguba kakor pa blagoslov, ki jim ga je prinesel Kristus, zato so zaprosili Božanskega zdravnika, naj odide od tod. A prav to je bil uspeh, ki ga je Satan želel doseči. Ker je krivdo zaradi njihove izgube naprtil Jezusu, je pri ljudeh spodbudil sebični strah in jim preprečil poslušati njegove besede. Satan neprestano obtožuje kristjane, da so vzrok zgubam, nesrečam in stiskam, namesto da bi dovolil, da graja pade nanj, komur pripada - na njega samega in njegova orodja.
Kristusovi načrti pa niso bili onemogočeni. Dovolil je hudobnim duhovom uničiti čredo svinj kot grajo Judom, ki so te nečiste živali redili zaradi dobička. Ko Kristus ne bi bil zadržal hudobnih duhov, ne bi pognali v morje samo svinj, temveč tudi njihove pastirje in gospodarje. Da se to ni zgodilo, so se imeli zahvaliti samo Kristusovi usmiljeni moči, ki jo je pokazal zaradi njihove osvoboditve. Poleg tega pa se je to zgodilo tudi zato, da bi bili učenci priče strašne Satanove moči ne samo nad ljudmi, temveč tudi nad zvermi. Zveličar je želel, da bi njegovi sledilci spoznali sovražnika, s komer se morajo srečati, da jih ne bi prevaral in premagal s svojimi zvijačami. Želel je, da bi tudi ljudstvo tistega kraja spoznalo njegovo moč, ki lahko stre Satanove okove in osvobodi njegove jetnike. Čeprav je sam Jezus odšel od tam, sta ostala tako čudovito osvobojena človeka, da bi oznanjala usmiljenje svojega Dobrotnika.
Sveto pismo našteva še druge podobne primere. Sirofeničankino hčer je hudo mučil hudobni duh, Jezus pa ga je izgnal s svojo besedo. (Mar 7,26-30.) Nemega in slepega obsedenca; (Mat 12,22.) mladeniča, ki ga je mučil nemi duh in ga mnogokrat vrgel v ogenj ali vodo, da bi ga pogubil; (Mar 9,17-27.) obsedenca, ki ga je mučil nečisti hudobni duh, (Luk 4,33-36.) tako da je motil sobotni mir v kafarnaumski shodnici/515/ - vse je ozdravil sočutni Zveličar. Skoraj v vsakem primeru je Jezus spregovoril hudobnemu duhu kot razumnemu bitju in mu ukazal, naj izide iz svoje žrtve in je več ne muči. Ko so Kafarnaumci spoznali njegovo silno moč, jih je vse obšla groza. "In pomenkujejo se med seboj, govoreč: Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, pa izhajajo!" (Luk 4,36.)
Obsedeni od hudobnega duha so navadno videti kakor ljudje, ki mnogo trpijo; so pa tudi izjeme. Nekateri so se prostovoljno izročili Satanovemu vplivu, da bi dosegli nadnaravno moč. Ti seveda nimajo težav s hudobnimi duhovi. Mednje so spadali tudi tisti, ki so imeli čarovniškega duha - čarovnik Simon, čarovnik Elima in dekle, ki je hodila za Pavlom in Silom v Filipih.
Nihče ni v večji nevarnosti pred vplivom hudobnih duhov kakor tisti, ki ne posvečajo pozornosti jasnim in številnim pričevanjem Svetega pisma ter zanikajo obstoj in delovanje Hudiča in njegovih angelov. Hudobni duhovi imajo veliko prednost, dokler koli ne spoznamo njihovih zvijač. Mnogi sprejemajo njihova prišepetavanja, misleč, da delajo to, kar jim narekuje njihova lastna modrost. Približujemo se zadnjemu času, ko bo Satan deloval z večjo močjo, da bi prevaral in uničil. Zato povsod širi verovanje, da niti ne obstaja. Njegov namen je skriti samega sebe in način svojega dela.
Vrhovni goljuf se ničesar ne boji toliko kakor tega, da spoznamo njegove načrte. Da bi bolje skril svoj pravi značaj in svoje namene, ima rad, da ga ljudje prikazujejo tako, da njegovo ime ne izziva kakšnega večjega vznemirjenja kakor pa samo smeh in prezir. Všeč mu je, ko se vidi naslikanega kot smešno in ogabno bitje, znakaženo - pol žival, pol človek. Zadovoljen je, če sliši, da njegovo ime omenjajo v šali ali pri zasmehovanju tistih, ki se štejejo za pametne in dobro obveščene./516/
Satan se tako spretno pretvarja, da se pogosto postavlja vprašanje: "Ali zares obstaja takšno bitje?" Dokaz njegovega uspeha je to, da so tako splošno sprejete v verskem svetu tiste teorije, ki pobijajo najjasnejša svetopisemska pričevanja. In ker Satan najlaže vlada nad njimi, ki se ne zavedajo njegovega vpliva, nam Božja beseda daje tako mnogo primerov njegovega hudobnega delovanja in nam razodeva njegove skrivne moči ter nas tako varuje pred njegovimi napadi.
Moč in hudobija Satana in njegovih angelov bi nas lahko upravičeno vznemirjali, ko ne bi imeli zaščite in osvoboditve v najmočnejši moči našega Odrešenika. Svoje hiše zavarujemo z zapahi in ključavnicami, da bi obvarovali svojo lastnino in življenje pred hudobneži, toda redko mislimo na hudobne angele, ki se nam neprestano poskušajo približati, a proti njihovim napadom smo preslabotni, da bi se branili s svojo močjo. Ko bi jim bilo dovoljeno, bi zmedli naše misli, pokvarili in trpinčili naše telo, uničili imetje in življenje. Njihovo edino veselje je spravljati v nesrečo in pogubo. Strašno je stanje njih, ki se upirajo Božjemu vplivu in popuščajo Satanovim skušnjavam, dokler jih Bog ne prepusti oblasti hudobnih duhov. Tisti pa, ki hodijo s Kristusom, so vedno varni pod njegovo zaščito. Mogočni angeli so poslani iz nebes, da jih ščitijo. Hudobnež ne more prebiti straže, ki jo je Bog postavil okrog svojega ljudstva./517/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!