 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
56. Poučen v Božji postavi (angleško)
Temeljno besedilo: Neh 8 do 10
Bil je praznik trobentanja. Množice so se zbrale v Jeruzalemu. Prizor je zapuščal žalosten vtis. Jeruzalemsko obzidje je bilo pozidano in vrata so bila postavljena, vendar je bil velik del mesta še vedno v razvalinah.
Na lesenem odru, ki so ga postavili v eni najširših ulic, je stal že ostareli Ezra, ki so ga z vseh strani obdajali žalostni spomini na minulo Judovo slavo. Na njegovi levi in desni so bili zbrani njegovi bratje leviti. Gledali so z odra in s pogledom preleteli morje glav. Otroci zaveze so se zbrali iz vseh dežel. "In Ezra hvali Gospoda, velikega Boga. In vse ljudstvo odgovori: Amen! ... In pripognejo se in poklonijo Gospodu z obrazom do tal." (Neh 8,6)
Vendar je bilo tudi tukaj videti dokaz Izraelovega greha. Ker so sklepali zakonske zveze z ljudmi drugih narodov,/661/ se je hebrejščina pokvarila in govorniki so se morali izredno potruditi, da so pojasnili zakon v jeziku, ki so ga lahko vsi razumeli. Določeni duhovniki in leviti so se pridružili Ezru v razlaganju načel zakona.
"In brali so knjigo, Božjo postavo, razumljivo in razložili pomen, da se je prebrano razumelo. In ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena h knjigi postave." (Neh 8,8.3) Napeto in spoštljivo so poslušali besede Najvišjega. Ko je bila postava razložena, so bili prepričani o svoji krivdi in obžalovali svoje prestopke. Toda tisti dan je bil praznik, dan radosti, sveto zborovanje, dan, ki ga je Gospod zapovedal praznovati z veseljem in radostjo. Zato so prenehali žalovati in se veselili zaradi velike Božje milosti do njih. Nehemija je rekel: "Ta dan je svet Gospodu, našemu Bogu; ne bodite žalostni in ne jokajte! ... Pojdite, jejte tolsto in pijte sladko in pošljite tudi darila tem, ki niso ničesar zase pripravili; zakaj ta dan je svet našemu Gospodu; zato se ne žalostite, kajti Gospodova radost je vaša moč." (Neh 8,9.10)
Dopoldanski čas so posvetili verskim obredom, ostanek dneva pa je ljudstvo preživelo v hvaležnem spominjanju na Božje blagoslove in številne dobrine, ki jih je zagotovil. Del tega so tudi poslali ubogim, ki si niso imeli kaj pripraviti. Vladalo je veliko veselje, ker so brali in razumeli besede postave./662/
Naslednji dan se je nadaljevalo branje in razlaganje postave. Ob določenem času, deseti dan sedmega meseca, pa so po Božji zapovedi obhajali slovesni obred - dan sprave.
Od petnajstega do dvaindvajsetega dne istega meseca so ljudje s svojimi voditelji še enkrat praznovali praznik šotorov. Oznanjeno je bilo po vseh mestih "in po Jeruzalemu, rekoč: Pojdite na gore in prinesite oljkovih mladik in vej z divje oljke in mirtovih in palmovih vej in mladičja z listnatih dreves, da se napravijo iz njih šotori, kakor je pisano! Ljudstvo je torej šlo ven, in prinesli so ter si napravili šotore, vsak na svoji strehi, in na svojih dvoriščih in na dvoriščih Božje hiše. ... In bilo je veselje silno veliko. In bral je (Ezra) v knjigi Božje postave vsak dan, od prvega dne do poslednjega." (Neh 8,15-18)
Ko je ljudstvo iz dneva v dan poslušalo besede postave, so se prepričali o svojih prestopkih in o grehih svojega naroda v preteklih rodovih. Spoznali so, da je Bog umaknil svojo zaščito od njih zato, ker so se odvrnili od njega. Tako so bili Abrahamovi otroci razkropljeni v tujih deželah. Zato so se sedaj odločili prositi Boga za milost in se zaobljubili, da se bodo ravnali po njegovih zapovedih. Pred začetkom te slovesne službe, ki je bila drugi dan po koncu praznika šotorov, so se ločili od poganov, ki so živeli med njimi.
Tako se je ljudstvo priklonilo Gospodu/665/ in priznavalo svoje grehe ter prosilo za odpuščanje; njihovi voditelji pa so jih spodbujali, naj verujejo, da je Bog po svoji obljubi uslišal njihove molitve. Poleg tega da žalujejo in jočejo ter se spokorijo, morajo prav tako verovati, da jim je Bog odpustil. Pokazati morajo svojo vero tako, da se spominjajo njegove milosti in ga hvalijo za njegovo dobroto. Ti učitelji so rekli: "Vstanite in hvalite Gospoda, svojega Boga, od vekomaj do vekomaj!" (Neh 9,5)
Zbrana množica je nato vstala in z iztegnjenimi rokami proti nebu zapela pesem: "Hvaljeno bodi ime tvoje slave, ki je vzvišeno nad vsako hvalo in proslavo. Ti si Gospod, ti edini! Ti si naredil nebo, nebesa nebes in vso njihovo vojsko, zemljo in vse, kar je na njej, morja in kar koli je v njih, in ti jim vsem vzdržuješ obstanek; in nebeške vojske te molijo." (Neh 9,5.6)
Hvalnica se je končala, voditelji zbora pa so obnovili Izraelovo zgodovino in tako pokazali, kako velika je Božja dobrota do njih in kako zelo so sami nehvaležni. Potem je ves zbor sklenil zavezo, da bodo vsi izvrševali Božje zapovedi. Zaradi svojih grehov so trpeli kazen, sedaj pa so priznali Božjo pravičnost v ravnanju z njimi in se zaobljubili, da bodo poslušni njegovemu zakonu. Da pa bi bila ta zaveza "trdna" in bi se za vedno ohranila kot spomin na odgovornost, ki so jo prevzeli nase, so jo zapisali, duhovniki, leviti in knezi pa so jo podpisali. Služila/666/ naj bi kot spomin na njihovo dolžnost in zaščita pred skušnjavo. Ljudstvo je slovesno priseglo, "da bodo živeli po Božjem zakonu, ki je bil dan po Mojzesu, Božjem hlapcu, in da bodo hranili in izpolnjevali vse zapovedi Jahveja, našega Gospoda, in njegove sodbe in postave". (Neh 10,29) Takrat sklenjena prisega je zajemala obljubo, da se ne bodo poročali z ljudstvom dežele.
Preden se je končal dan posta, je ljudstvo še enkrat potrdilo svojo odločenost, da se povrnejo h Gospodu z zaobljubo, da ne bodo več skrunili sobote. Nehemija tokrat ni uporabil svoje oblasti, kakor je storil pozneje, da bi preprečil poganskim trgovcem prihajati v Jeruzalem. Da pa bi rešil ljudstvo pred popuščanjem skušnjavi, jim je naložil, naj s slovesno obljubo prisežejo, da ne bodo kršili sobotne zapovedi in kupovali od teh prodajalcev. Upal je, da bo to odvrnilo trgovce in ustavilo trgovanje.
Prav tako je bilo poskrbljeno za javno bogoslužje. Zbor se je zaobljubil, da bo dajal desetino in vsako leto prispeval določeno vsoto za tempeljsko službo. Nehemija piše: "In smo se zavezali, da bomo prinašali prvine svoje zemlje in prvine vsega sadu vsakovrstnih dreves leto za letom v Gospodovo hišo; tudi prvence svojih sinov in svoje živine, kakor je pisano v postavi, in prvence svoje govedi in drobnice." (Neh 10,35.36)
Izrael se je povrnil k Bogu s temeljitim obžalovanjem zaradi odpadništva. Spovedali so se z žalovanjem in objokovanjem. Priznali so, da je Bog pravično/667/ ravnal z njimi, in se zaobljubili, da bodo poslušni njegovemu zakonu. Sedaj pa so morali pokazati vero v njegove obljube. Bog je sprejel njihovo spokorjenje; zdaj so se lahko veselili v zagotovilu, da so jim grehi odpuščeni in da so znova pridobili Božjo naklonjenost.
Nehemijeva prizadevanja, da bi obnovil čaščenje pravega Boga, so doživela uspeh. Vse dotlej, dokler je bilo ljudstvo zvesto dani prisegi, dokler so bili poslušni Božji besedi, je Gospod izpolnjeval svoje obljube in izlival nanje bogate blagoslove.
To poročilo vsebuje nauke zaupanja in spodbude zanj, ki se prepriča o grehu in ga bremeni občutek lastne nevrednosti. Sveto pismo zvesto odkriva posledice Izraelovega odpadništva. Vendar prav tako opisuje temeljito obžalovanje in spokorjenje, gorečo izročitev in radodarno žrtvovanje, ki je označevalo obdobja njihove vrnitve h Gospodu.
Vsaka prava spreobrnitev h Gospodu prinaša radost v življenju. Ko se grešnik podredi vplivu Svetega Duha, dojame lastno krivdo in omadeževanost v primerjavi s svetostjo vzvišenega Preiskovalca srca. Spozna, da je obsojen kot prestopnik. Vendar naj zaradi tega ne obupuje, kajti odpuščanje mu je že zagotovljeno. Lahko se veseli spoznanja, da so mu odpuščeni grehi v ljubezni prizanesljivega nebeškega Očeta. Božja slava obdaja grešna in spokorjena človeška bitja v naročju njegove ljubezni ter obvezuje njihove rane, jih čisti greha in odene z oblačilom zveličanja./668/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!