 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
55. Spletke poganov (angleško)
Temeljno besedilo: Neh 6
Sanbalat in njegovi zavezniki si niso upali odprto napasti Judov, ker pa se je hudobija med njimi vse bolj širila, so si jim z vse večjo zlonamernostjo prikrito prizadevali odvzeti pogum, jih zmesti in jim škodovati. Obnova jeruzalemskega obzidja se je hitro bližala koncu. Ko je bila opravljena in so vstavili tudi vrata, Izraelovi sovražniki niso več mogli upati, da bi s silo vdrli v mesto. Zato so si še bolj prizadevali ustaviti delo. Nazadnje so skovali načrt, s katerim so hoteli Nehemija zvabiti iz njegovega oporišča, ko pa bi bil v njihovi oblasti, bi ga umorili ali pa zaprli.
Pod pretvezo, da želijo skleniti sporazum z nasprotno stranjo, so se želeli posvetovati z Nehemijem. Tako so ga povabili na srečanje v vas na Onski ravnini. Ker mu je Sveti Duh razodel njihov resnični namen, je ponudbo zavrnil. Zapisal je: "In pošljem sle in jima sporočim: Opravljam/653/ veliko delo, ne morem priti tja dol. Čemu naj počiva delo, če bi ga zapustil in prišel dol k vam?" (Neh 6,3) Zarotniki pa so bili vztrajni. Štirikrat so poslali podobno sporočilo, in vsakič so prejeli enak odgovor.
Ker jim ta načrt ni uspel, so se zatekli k bolj drzni zamisli. Sanbalat je k Nehemiju poslal poslanca z odprtim pismom, v katerem je pisalo: "Pripoveduje se med narodi, in Gesem to pravi, da se ti in Judje mislite izneveriti; zato gradiš obzidje, in ti jim hočeš biti kralj. ... In postavil si tudi preroke, da oznanjajo o tebi v Jeruzalemu, govoreč: Kralj je na Judovem! In sedaj lahko zasliši kralj to, kar se govori. Sedaj torej pridi, da se posvetujemo skupaj!" (Neh 6,6.7)
Ko bi omenjene govorice resnično krožile, potem bi imel vzrok za zaskrbljenost, saj bi kmalu prišle tudi do kralja, ki bi že zaradi majhnega suma lahko sprožil najstrožje ukrepe. Nehemija pa je bil prepričan, da je pismo sad laži in da so ga spisali, da bi v njem izzvali strah in ga zvabili v past. Ta dvom je potrdilo dejstvo, da je bilo pismo poslano odprto, kar je bilo očitno zato, da bi ljudje lahko prebrali vsebino ter se ob tem vznemirili in prestrašili.
Hitro je napisal odgovor. "Nič takega se ni zgodilo, kar ti praviš, temveč v svojem srcu si si to izmislil." (Neh 6,8) Nehemija ni bil nepoučen glede Satanovih načrtov. Vedel je, da je cilj teh poskusov oslabiti roke graditeljev in tako preprečiti njihovo delo./654/
Satan je bil vedno znova poražen, zato je sedaj še z večjim sovraštvom in zvijačo spletel še bolj pretkane in nevarne pasti za Božjega služabnika. Sanbalat in njegovi družabniki so podkupili ljudi, ki so se izdajali za Nehemijeve prijatelje, da bi mu slabo svetovali, kakor da so to Gospodove besede. Vodilno vlogo v tem nizkotnem početju je imel Semaja, o katerem je imel poprej Nehemija dobro mnenje. Ta človek se je zaprl v hišo blizu svetišča, kakor da bi se bal, da je njegovo življenje v nevarnosti. Tempelj so v tistem času varovali zidovi in vrata, vendar mestna vrata še niso bila postavljena. Semaja je kazal veliko zaskrbljenost za Nehemijevo varnost in mu svetoval, naj se zateče v tempelj. Predlagal je: "Snidiva se v Božji hiši, sredi templja, in zapriva templjeve duri; zakaj pridejo, da te umore, ponoči pridejo, da te ubijejo." (Neh 6,10)
Ko bi Nehemija upošteval ta izdajalčev nasvet, bi žrtvoval svoje zaupanje v Boga in v očeh ljudstva bi bil videti strahopetec in zaničevanja vreden. Ker je imel pred očmi pomembno delo, katerega se je lotil, in trdil, da ima zaupanje v Božjo moč, bi bilo neprimerno, če bi se iz strahu skril. Med ljudstvom bi se razširil preplah, vsak bi se zbal za lastno varnost, mesto pa bi ostalo nezaščiteno ter tako lahek plen za sovražnika. Ta ena sama nespametna Nehemijeva poteza bi pomenila dejansko odpoved vsemu, kar je že dosegel.
Nehemija je hitro spregledal pravi značaj in cilj svojega svetovalca. Pravi: "In razpoznal sem, da ga ni poslal/655/ Bog, temveč govoril je to prerokovanje zoper mene, in Tobija in Sanbalat sta mu bila dala denarja in bil je najet v ta namen, da se zbojim in storim tako in se pregrešim in da bi imela kaj hudega poročati, da bi me mogla zasramovati." (Neh 6,12.13)
Nizkoten nasvet, ki ga je dal Semaja, je podprlo več ljudi na zelo dobrem glasu; medtem ko so trdili, da so Nehemijevi prijatelji, so bili na skrivaj v zvezi z njegovimi sovražniki. Vendar so zaman nastavili svojo past, kajti Nehemijev neustrašen odgovor se je glasil: "Mož, kakršen sem jaz, naj beži? In kako bi smel takšen, kakršen sem jaz, iti v tempelj, da ostane živ? Ne pojdem vanj!"(Neh 6,11)/656/
Kljub sovražnikovim zarotam, ki so bile javnega in prikritega značaja, je obnova obzidja zanesljivo napredovala; v manj kakor dveh mesecih po Nehemijevem prihodu v Jeruzalem je bilo mesto obdano z obrambnim obzidjem, graditelji pa so že lahko hodili po njem in gledali navzdol svoje poražene in osuple sovražnike. Nehemija piše: "In ko so to slišali vsi naši sovražniki, so se zbali vsi pogani, ki so živeli okoli nas, in bili so zelo uplašeni sami v sebi, kajti spoznali so, da je to delo dognal Bog." (Neh 6,16)
Vendar tudi ta dokaz o Gospodovi roki, ki je vodila delo, ni zadoščal, da bi ustavil nezadovoljstvo, upor in izdajstvo med Izraelci. "Judovi plemenitniki so pošiljali mnogo listov Tobiju, njim pa so dohajali listi od Tobija. Dosti jih je namreč bilo na Judovem, ki so se z njim bili s prisego zvezali, ker je bil zet Sekanija." (Neh 6,17.18) Tukaj se kažejo slabe posledice sklepanja zakonske zveze z malikovalci. Judova družina se je povezala z Božjimi sovražniki in ta odnos se je izkazal za past. Mnogi drugi so počeli isto. Ti so kakor mešana drhal, ki je prišla skupaj z Izraelom iz Egipta, bili vir stalnih težav. Niso bili z vsem srcem posvečeni službi Bogu, in ko je Božje delo zahtevalo žrtvovanje, so bili pripravljeni prekršiti slovesno zaobljubo o sodelovanju in podpori.
Nekateri, ki so imeli najpomembnejšo vlogo v kovanju zarot proti Judom, so sedaj izrazili željo, da bi imeli prijateljske odnose z njimi. Judovi plemenitniki, ki so se zapletli v zakonsko zvezo z malikovalci in so si izdajalsko dopisovali s Tobijem ter se zaobljubili, da mu bodo služili,/657/ so Tobija sedaj prikazovali kot sposobnega in skrbnega moža, kot zaveznika, čigar zavezništvo bi lahko bila velika prednost za Jude. Hkrati so mu izdajali Nehemijeve načrte in ukrepe. Tako je bilo delo Božjega ljudstva izpostavljeno napadom njihovih sovražnikov, ki so dobili priložnost zlonamerno razlagati Nehemijeve besede in dejanja in ovirati njegovo delo.
Ko so se ubogi in zatirani obrnili na Nehemija, da bi odpravil krivice, jih je pogumno branil in dosegel, da so prestopniki popravili očitke, za katere so jih obdolžili. Pooblastil, ki jih je uporabil v korist teh zatiranih rojakov, pa ni uporabil zase. Nekateri so na njegovo prizadevanje odgovorili z nehvaležnostjo in izdajo, vendar ni uporabil svoje oblasti, da bi kaznoval izdajalce. Mirno in nesebično je nadaljeval svojo službo ljudstvu in nikoli ni zmanjšal svojega prizadevanja ali si dovolil, da bi njegova skrb upadla.
Satanovi napadi so bili vedno naperjeni proti njim, ki se trudijo za napredek Božjega dela. Čeprav je mnogokrat doživel neuspeh, je pogosto obnovil svoje napade z novo odločnostjo in uporabljal sredstva, ki jih dotlej še ni preizkusil. Toda najbolj se je treba bati njegovega prikritega delovanja po tistih, ki se izdajajo za prijatelje Božjega dela. Odkrito nasprotovanje je morda silovito in kruto, vendar je to daleč manj nevarno za Božje delo kakor prikrito sovraštvo njih, ki trdijo, da služijo Bogu, vendar so Satanovi služabniki. Takšni imajo možnost iti na roko njim, ki bodo uporabili njihovo znanje, da bi ovirali Božje delo in prizadeli njegove služabnike./658/
Uporabljena bo vsaka zvijača, ki izhaja od kneza teme, da bi Božje služabnike napeljali k združitvi s Satanovimi sodelavci. Vedno znova jih bodo odvračali od dolžnosti, vendar naj kakor Nehemija neomajno odgovorijo: "Opravljam veliko delo, ne morem priti." (Neh 6,3) Božji delavci naj brez strahu nadaljujejo svoje delo in naj njihovo prizadevanje ovrže laži, ki jih zlonamerni ljudje širijo, da bi jih prizadeli. Kakor graditelji jeruzalemskega obzidja ne smejo opustiti svojega dela zaradi groženj, posmehovanja ali laži. Niti za trenutek ne smejo zanemariti previdnosti ali budnosti, kajti sovražnik je nenehno na preži. Vedno morajo moliti k Bogu in bedeti "dan in noč". (Neh 4,9)
Kolikor bolj se približuje konec, toliko močneje bodo Satanove skušnjave napadale Božje delavce. Uporabil bo človeške pomočnike, da bi zasmehovali in sramotili nje, ki "gradijo obzidje". Toda če bodo graditelji prišli dol, da bi odgovorili na napade svojih sovražnikov, bo to zaviralo njihovo delo. Prizadevali naj bi si preprečiti sovražnikove načrte, vendar ne smejo dovoliti, da bi jih kar koli odvrnilo od dela. Resnica je močnejša od zmote in pravica bo zmagala nad krivico.
Prav tako si ne smejo dovoliti, da bi s svojimi sovražniki sklenili prijateljstvo in jim bili naklonjeni, saj bi jih to oddaljilo od njihove dolžnosti. Kdor s kakšnim nepremišljenim dejanjem izpostavi Božje delo sramoti ali oslabi roke svojih sodelavcev, bo umazal svoj značaj z madežem, ki ga ni lahko odstraniti, in si postavil resno oviro na pot svoje prihodnje uporabnosti./659/
"Kateri zapuščajo postavo, hvalijo brezbožne." (Prg 28,4) Ko ljudje, ki se združijo s svetom in še vedno trdijo, da so popolnoma nedolžni, ter zagovarjajo zvezo z njimi, ki so bili vedno nasprotniki resnice, se jih moramo bati in se jih ogibati tako odločno, kakor je to delal Nehemija. Takšen nasvet prišepetava sovražnik vsega dobrega. Tako govorijo prilizovalci, in temu se je treba upreti tako odločno danes kakor takrat. Odločno se je treba upreti vsakemu vplivu, ki poskuša spodkopati vero Božjega ljudstva v Božje vodstvo.
Ker se je Nehemija odločno posvetil Božjemu delu in se enako odločno zanašal na Boga, so ga njegovi sovražniki zaman poskušali podrediti svojemu vplivu. Brezbrižen človek je lahek plen skušnjavi; toda zlo ne more najti opore v življenju njega, ki si je zastavil plemenit cilj, ki ga popolnoma prevzame. Vera človeka, ki nenehno napreduje, ne more oslabeti; kajti nad sabo, pod sabo in ob sebi spoznava neskončno Ljubezen, ki povsod deluje, da bi izpolnila svoj dober načrt. Pravi Božji služabniki delajo z odločnostjo, ki ne bo opešala, saj se neprestano zanašajo na prestol milosti.
Bog je za vsako nujo zagotovil božansko pomoč, s katero se naše človeške sposobnosti ne morejo primerjati. Daje nam Svetega Duha, da pomaga v vsaki stiski, krepi naše upanje in gotovost, razsvetljuje naš um in čisti naše srce. Bog nam daje priložnosti in odpira pot za delovanje. Če je njegovo ljudstvo pozorno na znamenja njegove previdnosti in je pripravljeno sodelovati z njim, bo doživelo čudovite sadove./660/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!