Vsebina

Nazaj

Naprej

Preroki in kralji (Ellen G. White)

52. Človek priložnosti (angleško)

Temeljno besedilo: Neh 1 in 2

Nehemija, eden judovskih izgnancev, je zasedal vpliven in časten položaj na perzijskem dvoru. Kot dvorni točaj je imel prost pristop h kralju. Zaradi svojega položaja ter zaradi svojih sposobnosti in zvestobe je postal vladarjev prijatelj in svetovalec. Toda čeprav je bil deležen kraljeve naklonjenosti in obdan z bliščem in razkošjem, ni pozabil niti svojega Boga niti svojega ljudstva. Z globokim zanimanjem je bilo njegovo srce obrnjeno proti Jeruzalemu; njegovi upi in radost so bili odvisni od blaginje Jeruzalema. Po tem možu, čigar bivanje na perzijskem dvoru ga je pripravilo za delo, na katero je bil poklican, je Bog nameraval blagosloviti svoje ljudstvo v deželi njihovih očetov.

Po slih iz Judeje je judovski domoljub izvedel, da so za Jeruzalem, izvoljeno mesto, nastali dnevi preizkušnje. Izgnanci, ki so se bili vrnili, so trpeli bedo in sramoto. Tempelj in deli mesta so bili obnovljeni, toda/628/ obnova je bila ovirana, tempeljske službe motene, ljudje pa so živeli v stalnem preplahu, ker je bilo obzidje mesta še vedno precej porušeno.

Nehemija je prevzela žalost, da ni mogel ne jesti ne piti; "jokal in žaloval je nekoliko dni in se postil". (Neh 1,4) V svoji žalosti se je obrnil k božanskemu Pomočniku. "Molil sem," je dejal "pred Bogom nebes." (Neh 1,4) Zvesto je priznaval svoje in grehe svojega ljudstva. Prosil je, da bi Bog ohranil Izraela, povrnil njegov pogum in moč ter jim pomagal obnoviti opustošene kraje v Judi.

Med Nehemijevo molitvijo sta se okrepila njegova vera in pogum. Njegove besede so postale prežete s svetimi dokazi. Opozoril je na sramoto, ki bo zadela Boga, če bo njegovo ljudstvo sedaj, ko se je vrnilo k njemu, prepuščeno pomanjkanju in zatiranju. Gospoda je prosil, naj izpolni svojo obljubo: "Če se spreobrnete k meni in boste držali moje zapovedi ter jih spolnjevali, čeprav bi bili vaši razkropljenci ob koncu neba, tudi odondod jih zberem in jih privedem na kraj, ki sem ga izvolil, da utrdim tam svoje ime." (Neh 1,9; Glej 5 Mz 4,29-31) Ta obljuba je bila Izraelu dana po Mojzesu, preden so stopili v Kanaan, in je dolga stoletja ostala nespremenjena. Božje ljudstvo pa se je sedaj v spokorjenju in veri povrnilo k Bogu, in njegova obljuba se ne bo izneverila.

Nehemija je pogosto izlival svoje srce za svoje ljudstvo. Ko pa je sedaj molil, je v njegovih mislih nastajal svet načrt. Sklenil je, da se bo s kraljevim privoljenjem in potrebno pomočjo za nabavo sredstev/629/ in materiala sam lotil obnove jeruzalemskega obzidja ter povrnil Izraelovo narodno moč. Gospoda je prosil, naj mu zagotovi naklonjenost v kraljevih očeh, da bi tako lahko izvršil svoj načrt. Prosil je: "Dodeli danes uspeh svojemu hlapcu ter mu daj usmiljenje v očeh tega moža." (Neh 1,11)

Nehemija je čakal štiri mesece na ugodno priložnost, da bi svojo prošnjo povedal kralju. V tem času si je prizadeval biti vesel pred kraljem, čeprav je njegovo srce težila skrb. V teh bleščečih in razkošnih dvoranah so morali biti vsi veselega in zadovoljnega videza. Žalost ni smela zasenčiti obličja katerega koli kraljevega služabnika. Toda ko se je Nehemija umaknil pred pogledi človeških oči, so Bog in angeli slišali in videli veliko molitev, priznanj in solz.

Končno ni bilo več mogoče skrivati žalosti, ki je bremenila srce tega domoljuba. Neprespane noči in dnevi, prežeti s skrbjo, so pustili svoje sledi na njegovem obrazu. Kralj, ki je bil nezaupljiv zaradi lastne varnosti, je bil navajen brati izraze obraza in spoznati pretvarjanje, zato je dojel, da njegovega točaja mori nekakšna skrivna težava. Vprašal je: "Zakaj je tvoj obraz žalosten? Saj nisi bolan? To ni nič drugega kakor bolečina v srcu!" (Neh 2,2)

Nehemija se je zaradi vprašanja prestrašil. Ali ne bo kralj jezen, ko bo slišal, da točaj navidezno opravlja svoje delo, njegove misli pa so daleč stran pri njegovem trpečem ljudstvu? Ali ne bo prestopnikovo življenje v nevarnosti? Ali bo njegov priljubljeni načrt za obnovo moči/630/ Jeruzalema propadel? Zapisal je: "Tedaj sem se silno bridko bal." (Neh 2,2) Z drhtečimi ustnicami in solznimi očmi je razodel vzrok svoje žalosti. Odgovoril je: "Kralj, živi vekomaj! Kako ne bi bil žalostnega obraza, ko pusto leži mesto, kjer je grobišče mojih očetov, in njegova vrata so z ognjem požgana?" (Neh 2,3)

Opis jeruzalemskih razmer je v vladarju prebudil naklonjenost, ni pa izzval njegovih predsodkov. Naslednje vprašanje je ponudilo priložnost, na katero je Nehemija tako dolgo čakal: "Kaj torej prosiš?" (Neh 2,4) Božji mož pa si ni upal odgovoriti, dokler ni vprašal za navodilo Višjega od Artakserksa. Izpolniti je moral sveto nalogo, za katero je potreboval kraljevo pomoč, zavedal pa se je, da je veliko odvisno od tega, kako bo to kralju predstavil, da bi dobil njegovo privolitev in zagotovil njegovo podporo. Pravi: "V tem sem molil k Bogu nebes." (Neh 2,4) V tej kratki molitvi se je Nehemija znašel v navzočnosti Kralja kraljev in zagotovil moč, ki lahko spremeni srce kakor tok reke.

Molitev, kakršno je molil Nehemija med stisko, je sredstvo, ki je kristjanu na voljo v razmerah, ko je nemogoče moliti na druge načine. Delavci v svojih težavnih življenjskih obveznostih, obremenjeni in skoraj premagani zaradi težav, lahko pošljejo prošnjo Bogu za božansko pomoč. Popotniki po morju in kopnem se lahko na enak način izročijo nebeški zaščiti, ko jim grozi velika nevarnost. Med nenadno nevarnostjo ali težavo lahko srce vzdigne svoj klic na pomoč k njemu,/631/ ki se je zaobljubil, da bo prišel pomagat zvestim in verujočim, kadar koli ga pokličejo. V vsakršnih razmerah in okoliščinah bo človek, ki ga teži žalost in skrb ali pa je izpostavljen skušnjavi, našel zagotovilo, podporo in pomoč v zanesljivi ljubezni in moči Boga, ki drži obljubo.

Nehemija je v tistem kratkem trenutku molitve h Kralju kraljev zbral pogum in povedal Artakserksu svojo željo, da bi bil za nekaj časa oproščen svojih dolžnosti na dvoru. Prosil je za pooblastila, da bi obnovil razdejane dele Jeruzalema/632/ in ga znova naredil močnega in utrjenega. Ta prošnja je bila usodno pomembna za judovski narod. "In kralj mi jih je dal, ker je bila dobrotljiva Božja roka nad menoj." (Neh 2,8)

Ko si je Nehemija zagotovil pomoč, za katero je prosil, je preudarno in premišljeno pričel pripravljati vse potrebno za uspeh naloge. Ni pozabil na previdnostne ukrepe, ki so bili potrebni za njeno uresničitev. Svojega načrta ni razodel niti svojim rojakom. Vedel je, da bi se mnogi veselili njegovega uspeha, vendar se je bal, da bi drugi nepremišljeno lahko izzvali zavist svojih sovražnikov in tako morda onemogočili načrt.

Kralj je njegovo prošnjo sprejel tako blagohotno, da je bil Nehemija spodbujen prositi še za nadaljnjo pomoč. Da bi bilo njegovo poslanstvo dostojanstveno in veljavno in da bi tudi zagotovil zaščito na potovanju, je prosil za vojaško spremstvo. Prejel je kraljeva pisma, namenjena deželnim oblastnikom onstran Evfrata, na področju, skozi katero je moral iti na svoji poti v Judejo. Prejel pa je tudi pismo za oskrbnika kraljevih gozdov v libanonskih hribih, v katerem je bil zapisan ukaz, naj priskrbijo potreben les. Da ne bi bilo priložnosti za pritoževanje zaradi prekoračitve pooblastil, je Nehemija poskrbel, da je imel jasno določene pravice in prednosti.

Ta zgled modre previdnosti in odločnega delovanja mora biti nauk vsem kristjanom. Božji otroci naj ne samo molijo v veri, temveč tudi marljivo in previdno/633/ delajo. Srečujejo se z mnogimi težavami in velikokrat je delo Previdnosti zanje ovirano, ker menijo, da preudarnost in skrbna prizadevnost nimata nič skupnega z vero. Nehemija ni menil, da je njegova dolžnost opravljena, ko je jokal in molil pred Gospodom. Združil je svoje prošnje s svetim prizadevanjem, iskreno se je trudil in molil, da mu je uspela naloga, katere se je lotil. Skrben premislek kakor tudi temeljito spopolnjeni načrti so prav tako nujni za izvršitev svete naloge danes, kakor so bili med obnovo jeruzalemskega obzidja.

Nehemija ni ničesar prepustil naključju. Sredstva, ki so mu primanjkovala, si je zagotovil od teh, ki so jih lahko dali. Gospod je še vedno pripravljen vplivati na srca njih, ki imajo njegove dobrine, da bi podprli delo resnice. Kdor dela zanj, naj uporabi pomoč, ki jo On zagotavlja po ljudeh. Ti darovi bodo morda odprli poti, po katerih bo luč resnice zasvetila v mnogih nerazsvetljenih deželah. Darovalci morda ne bodo verovali v Kristusa, morda ne bodo poznali njegove Besede, toda to ni razlog, da bi zavrnili njihove darove./634/


Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!