 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
50. Duhovnik in pismouk Ezra (angleško)
Okoli sedemdeset let po vrnitvi prve skupine izgnancev pod vodstvom Zerubabela in Jozueta, je prišel na medo-perzijski prestol Artakserks Longiman. Ime tega kralja je povezano s sveto zgodovino po nizu izrednih dogodkov. Med njegovo vladavino sta živela in delala Ezra in Nehemija. Leta 457 pred Kristusom je izdal tretji in dokončni ukaz za obnovo Jeruzalema. Med njegovo vladavino so se Judje vrnili pod vodstvom Ezra, dokončali jeruzalemsko obzidje pod vodstvom Nehemija in njegovih družabnikov ter znova vpeljali tempeljske službe; Ezra in Nehemija pa sta sprožila tudi veliko versko prenovo. Med svojo dolgo vladavino je velikokrat pokazal naklonjenost do Božjega ljudstva, v svojih zaupnih in priljubljenih judovskih prijateljih Ezru in Nehemiju pa je spoznal moža, ki ju je Bog določil in poklical za posebno nalogo.
Ezrove izkušnje iz življenja med Judi, ki so ostali v Babilonu, so bile tako nenavadne, da je to pritegnilo blagohotno zanimanje kralja Artakserksa, s komer je/607/ odkrito govoril o moči nebeškega Boga in o božanskem načrtu za vrnitev Judov v Jeruzalem.
Ezra se je rodil kot potomec Aronovih sinov, zato je bil deležen duhovniške vzgoje. Poleg tega je poznal spise magov, astrologov in modrijanov v medo-perzijskem kraljestvu. Toda ni bil zadovoljen s svojim duhovnim stanjem. Hrepenel je po popolni skladnosti z Bogom in po modrosti, da bi izvršil božansko voljo. Tako je "pripravil svoje srce, da bo preiskoval Gospodov zakon in ga izpolnjeval". (Ezr 7,10) To ga je spodbudilo k marljivemu preiskovanju zgodovine Božjega ljudstva, kakor je bila zapisana v spisih prerokov in kraljev. Preiskoval je zgodovinske in pesniške svetopisemske knjige, da bi izvedel, zakaj je Bog dovolil, da je bil Jeruzalem uničen, njegovo ljudstvo pa odvedeno v ujetništvo v pogansko deželo.
Ezra je še posebej premišljeval o Izraelovih izkušnjah od časa, ko je bila Abrahamu dana obljuba. Proučil je navodila, ki so bila podana na gori Sinaj in med dolgim potovanjem po puščavi. Ko je vse bolj spoznaval Božje ravnanje z njegovimi otroki in dojel svetost zakona, oznanjenega na Sinaju, je njegovo srce zatrepetalo. Doživel je ponovno in temeljito spreobrnjenje ter se odločil obvladati poročila svete zgodovine, da bi s tem znanjem lahko prinesel blagoslov in luč svojemu ljudstvu.
Ezra si je prizadeval dobro pripraviti za delo, za katero je veroval, da ga čaka. Boga je iskreno prosil, da bi lahko postal moder učitelj v Izraelu. Ko se je naučil podrediti um in voljo božanskemu nadzoru, je v/608/ življenju začutil načela pravega posvečenja, ki so v poznejših letih odločilno vplivala ne samo na mladino, ki ga je prosila za nasvet, marveč tudi na druge, ki so se družili z njim.
Bog je izvolil Ezra kot orodje za Izraelovo blaginjo, da bi duhovništvu povrnil ugled in slavo, ki je med ujetništvom zelo potemnela. Ezra se je razvil v izredno učenega človeka in postal "pismouk, izurjen v Mojzesovem zakonu". (Ezr 7,6) Zaradi teh lastnosti je postal ugleden mož v medo-perzijskem kraljestvu.
Ezra je postal Božji glasnik; poučeval je ljudi o načelih, ki vladajo v nebesih. V preostanku svojega življenja je bilo njegovo najpomembnejše delo poučevanje, ne glede na to, ali je bil blizu dvora medo-perzijskega kralja ali pa v Jeruzalemu. Ko je drugim govoril o resnicah, ki jih je spoznal, je postajal vse bolj sposoben za to delo. Postal je pobožen in goreč človek. Bil je Gospodova priča svetu o moči svetopisemske resnice, ki oplemeniti vsakdanje življenje.
Ezrovo prizadevanje, da bi obudil zanimanje za proučevanje Svetih spisov, se je kazalo v stalnem skrbnem delu ohranjanja in prepisovanja Svetih spisov, ki ga je opravljal vse življenje. Zbral je vse izvode zakona, ki jih je lahko našel, ter jih dal prepisovati in razdeljevati. Čista beseda, ki se je tako množila in prišla v mnoge roke, je omogočila spoznanje neprecenljive vrednosti.
Ezrova vera, da bo Bog opravil mogočno delo za svoje ljudstvo, ga je gnala, da je Artakserksu govoril o svoji želji, da bi se vrnil v Jeruzalem in obnovil zanimanje za proučevanje Božje/609/ besede in pomagal svojim bratom obnoviti sveto mesto. Kralj je bil globoko ganjen, ko je Ezra izpovedal svoje popolno zaupanje v Izraelovega Boga, ki je vsekakor zmožen zaščititi svoje ljudstvo in skrbeti zanj. Dobro je razumel, da se Izraelci vračajo v Jeruzalem služit Jahveju. Kraljevo zaupanje v Ezrovo poštenost pa je bilo tako veliko, da mu je izkazal posebno naklonjenost, ko je ugodil njegovi prošnji in mu dal bogate darove za tempeljske službe. Postavil ga je za posebnega predstavnika medo-perzijskega kraljestva in mu podelil veliko oblast, da lahko izvrši načrt, ki ga je imel v srcu.
Ukaz, ki ga je izdal Artakserks Longiman za pozidavo Jeruzalema, je bil že tretji, odkar se je končalo sedemdesetletno ujetništvo. Značilno je po besedah, ki se nanašajo na nebeškega Boga, po priznanju Ezrovih dosežkov in po radodarnosti do ostanka Božjega ljudstva. Artakserks omenja Ezra kot duhovnika, pismouka "v besedah Gospodovih zapovedi in njegovih postav za Izraela", (Ezr 7,11) učitelja "zakona Boga nebes". (Ezr 7,12) Kralj se je pridružil svojim svetovalcem, ko so radovoljno darovali "Izraelovemu Bogu, čigar prebivališče je v Jeruzalemu". (Ezr 7,15) Poleg tega pa je poskrbel za poravnavo velikih stroškov, za katere je naročil, naj se izplačajo "iz kraljeve zakladnice". (Ezr 7,20)
Artakserks je dejal Ezru: "Poslan si od kralja in njegovih sedmih svetovalcev, da napraviš preiskavo o Judi in Jeruzalemu na podlagi zakona svojega Boga, ki je v tvoji roki. Kar koli/610/ je zapovedano po Bogu nebes, naj se natančno stori za hišo Boga nebes, kajti čemu naj pride Božji srd nad kraljevo državo in njegove sinove?" (Ezr 7,14.23)
Ko je Artakserks dovolil Izraelcem, da se vrnejo, je poskrbel, da duhovniki obnovijo starodavne obrede in se jim vrnejo prednosti. Objavil je: "Tudi se vam naznanja, da nimate oblasti nakladati davke, užitnino in cestnino kateremu koli iz duhovnikov, levitov, pevcev, vratarjev, Netinimcev in služabnikov te Božje hiše." (Ezr 7,24) Poskrbel je tudi za imenovanje upraviteljev, ki naj bi pravično vladali ljudstvu po judovskih zakonih. Ukazal je: "Ti pa, Ezra, po modrosti tvojega Boga, katera je v tvoji roki, postavi za sodnike in pravdnike, ki naj sodijo vse ljudstvo onostran reke, vse takšne, ki poznajo postave tvojega Boga. In kdor jih ne pozna, tega naučite. In kdor koli ne bo izpolnjeval postave tvojega Boga in kraljeve postave, nad tem naj se izvrši sodba z vso strogostjo, bodisi na smrt ali v pregnanstvo ali v zaplenjenje imetja ali v ječo." (Ezr 7,25.26)
"Ker je bila dobrotljiva roka njegovega Boga nad" (Ezr 7,9) Ezrom, je prepričal kralja, naj zagotovi ugodne razmere za vrnitev vsega Izraela ter duhovnikov in levitov v medo-perzijskem kraljestvu, vseh, ki "hočejo rade volje iti v Jeruzalem". (Ezr 7,13) Tako so razkropljeni otroci znova dobili priložnost, da se vrnejo v svojo deželo, s čimer je bila povezana obljuba Izraelovi hiši, da jo bodo imeli v lasti./611/ Ta ukaz je povzročil veliko veselje ljudi, ki so se pridružili Ezru pri proučevanju Božjega načrta za njegovo ljudstvo. Ezra je vzkliknil: "Hvaljen bodi Jahve, Bog naših očetov, ki je dal to kralju v srce, da se olepša Gospodova hiša, ki je v Jeruzalemu, in ki mi je naklonil milost pred kraljem in njegovimi svetovalci in pred vsemi kraljevimi močnimi vojvodami." (Ezr 7,27.28)
V tem Artakserksovem ukazu se je razodela Božja previdnost. Nekateri so jo razpoznali in radostno izkoristili prednost, da se povrnejo v tako ugodnih razmerah. Določili so skupni kraj za zbiranje in ob napovedanem času so se ljudje, ki so se želeli vrniti v Jeruzalem, zbrali na dolgo potovanje. Ezra pravi: "In zbral sem jih ob reki, ki teče v Ahavo, in tam smo taborili tri dni." (Ezr 8,15)
Ezra je pričakoval, da se bo v Jeruzalem vrnila velika množica, vendar se jih je zelo malo odzvalo vabilu. Mnogi, ki so si kupili hiše in zemljo, niso želeli žrtvovati tega imetja. Ljubili so lagodnost in udobnost ter so z zadovoljstvom ostali. Njihov zgled je slabo vplival na druge, ki bi se sicer odločili pridružiti tem, ki so napredovali v veri.
Ko je Ezra opazoval zbrano množico, je bil presenečen ob ugotovitvi, da ni nikogar izmed Levijevih potomcev. Kje so člani rodu, ki je bil določen za sveto tempeljsko službo? Leviti bi se morali med prvimi odzvati vabilu: Kdo je na Gospodovi strani? (2 Mz 32,26)/612/ Med ujetništvom in tudi po njem so jim bile zagotovljene številne prednosti. Uživali so popolno svobodo služiti duhovnim potrebam svojih bratov v izgnanstvu. Gradili so shodnice, da so v njih duhovniki opravljali bogoslužja in poučevali ljudstvo. Dovoljeno je bilo posvečevati soboto in opravljati svete obrede, značilne za judovsko vero.
Minevala so leta in ko se je končalo ujetništvo, so se razmere spremenile; na Izraelovih voditeljih so počivale mnoge nove odgovornosti./613/ Tempelj v Jeruzalemu so pozidali in še več duhovnikov je bilo potrebnih za opravljanje službe v njem. Pokazala se je velika potreba po Božjih služabnikih, ki bi delovali kot učitelji ljudstva. Poleg tega je Judom, ki so ostali v Babilonu, pretila nevarnost, da jim bo omejena verska svoboda. Po preroku Zahariju, pa tudi po svoji nedavni izkušnji hudih časov Estere in Mardoheja, so bili Judje v Medo-Perziji jasno opozorjeni, naj se vrnejo v svojo deželo. Nastopil je čas, ko je bilo zanje nevarno bivati sredi poganskih vplivov. Glede na te spremenjene razmere bi morali duhovniki v Babilonu hitro dojeti izdajo odloka kot posebno vabilo, da se vrnejo v Jeruzalem.
Kralj in njegovi knezi so opravili več kakor samo svoj delež, ko so omogočili vrnitev. Zagotovili so številna sredstva, toda kje so bili ljudje? Levijevi sinovi so se izneverili v času, ko bi vpliv njihove odločitve, da se pridružijo bratom, lahko spodbudil druge, da bi se ravnali po njihovem zgledu. Njihova čudna ravnodušnost je žalostno kazala odnos Izraelcev v Babilonu do Božjega načrta za njegovo ljudstvo.
Ezra se je še enkrat obrnil k levitom in jih nujno povabil, da se pridružijo njegovi skupini. Da bi poudaril pomembnost hitrega delovanja, je poslal napisano prošnjo po "Izraelovih prvakih" in "izvedencih". (Ezr 7,28; 8,16)
Ko so popotniki čakali z Ezrom, so zaupni sli pohiteli nazaj s prošnjo, "da bi nam privedli strežaje/614/ za hišo našega Boga". (Ezr 8,17) Prošnja je bila sprejeta. Nekateri, ki so še omahovali, so se dokončno odločili vrniti. Vse skupaj je v tabor prišlo okoli štirideset duhovnikov in dvesto dvajset Netinimcev - ljudi, na katere se je Ezra lahko zanesel kot na modre duhovnike in dobre učitelje ter pomočnike.
Sedaj so bili vsi pripravljeni na pot. Čakalo jih je nekajmesečno potovanje. Možje so s seboj vzeli svoje žene in otroke, imetje, pa še veliko dragocenosti za tempelj in njegove službe. Ezra se je zavedal, da ob poti nanje prežijo sovražniki, ki so njega in skupino pripravljeni oropati in uničiti, toda kljub temu ni od kralja zahteval oboroženih vojakov za zaščito. Pojasnil je: "Sramoval sem se namreč prositi kralja čete vojakov in konjenikov, da bi nam pomagali zoper sovražnike na poti; kajti dejali smo bili kralju: Roka našega Boga je nad vsemi, ki ga iščejo, v dobro, a njegova moč in jeza je zoper vse, ki ga zapuščajo." (Ezr 8,22)
V tem so Ezra in njegovi tovariši videli priložnost, da bi poveličali Božje ime pred pogani. Vera v moč živega Boga bo okrepljena, če bodo Izraelci sedaj razodeli brezpogojno zaupanje v svojega božanskega Vodja. Zato so se odločili popolnoma zanesti nanj. Niso prosili za vojaško zaščito. Poganom ne bodo dali priložnosti, da bi človeški moči pripisali slavo, ki pripada samo Bogu. Niso si mogli privoščiti v mislih poganskih prijateljev izzvati niti najmanjši dvom, da se kot Božje ljudstvo iskreno zanašajo/615/ nanj. Moč se ne prejema z bogastvom, silo in vplivom malikovalcev, temveč zaradi naklonjenosti Boga. Varni bodo samo, če bodo izpolnjevali Gospodov zakon in če si ga bodo prizadevali ubogati.
Poznavanje razmer, v katerih jih bo še naprej vodila Božja dobrotljiva roka, je prispevalo k izredni slovesnosti službe posvečenja, ki jo je opravil Ezra in njegova skupina zvestih ljudi tik pred odhodom. Ezra je povedal o tej izkušnji: "Nato sem oklical post ondi, pri reki Ahavi, da bi se ponižali pred svojim Bogom, da izprosimo od njega ravno pot za sebe in za svoje otročiče in za vse svoje blago. Postili smo se torej in svojega Boga prosili tega, in dal se nam je izprositi." (Ezr 8,21.23)
Božji blagoslov vendar ni izključeval ukrepov preudarnosti in previdnosti. Ezra je kot posebne varnostne ukrepe, da bi zaščitil zaklad, "odločil dvanajstero poglavarjev duhovnikov", ljudi, ki so se izkazali zvesti in vdani. "In odtehtal sem jim srebro in zlato in posode, dar povzdignjenja za hišo našega Boga, ki so ga bili darovali kralj in njegovi svetovalci in vojvode in vsi Izraelci, kar jih je bilo ondi." (Ezr 8,24.25) Tem ljudem je bila zaupana slovesna naloga, da bdijo kot budni oskrbniki nad zaupanim zakladom. Ezra je objavil: "Vi ste sveti Gospodu, in te posode so svete in srebro in zlato je dobrovoljen dar Gospodu, Bogu vaših očetov. Bodite budni in jih čuvajte, dokler jih ne stehtate pred poglavarji duhovnikov in levitov/616/ in poglavarji Izraelovih očetovin v Jeruzalemu, v hramih Gospodove hiše." (Ezr 8,28.29)
Skrb, ki jo je Ezra pokazal, ko je zagotovil prevoz in varnost Gospodovih zakladov, nas uči nauka, ki je vreden skrbnega premisleka. Samo ljudje, ki so bili vredni zaupanja, so bili izbrani in jasno poučeni glede odgovornosti, ki jim je bila naložena. Ko je Ezra določil zveste ljudi za zakladnike Gospodovih dobrin, se je zavedal potrebe in vrednosti reda in organizacije v Božjem delu.
V nekaj dnevih, kolikor so Izraelci bivali ob reki, so dokončali vse priprave za dolgo potovanje. Ezra piše: "Potem smo odrinili ... dvanajsti dan prvega meseca, da potujemo v Jeruzalem; in roka našega Boga je bila nad nami, in otel nas je iz roke sovražnikov in opotnih zasednikov." (Ezr 8,31) Potovali so okoli štiri mesece, saj so bile v množici, ki je spremljala Ezra in je štela skupaj nekaj tisoč ljudi, tudi ženske in otroci, zato so počasi napredovali. Vendar so bili vsi varni. Sovražniki jim niso mogli škodovati. Njihovo potovanje je bilo uspešno in prvi dan petega meseca v sedmem letu kralja Artakserksa so pripotovali v Jeruzalem./617/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!