 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
49. V dneh kraljice Estere (angleško)
Zaradi naklonjenosti, ki jo je pokazal Cir, je skoraj petdeset tisoč otrok ujetništva izkoristilo prednost ukaza, ki je dovoljeval njihovo vrnitev. To pa je v primerjavi s stotinami tisoči, ki so bili razkropljeni po območju Medo-Perzije, pomenil samo majhen ostanek. Večina Izraelcev se je raje odločila ostati v deželi svojega izgnanstva kakor pa prestajati težave, ki bi jih bili deležni na poti nazaj in med ponovnim poseljevanjem svojih opustošenih mest in domov.
Minilo je dvajset ali več let, ko je bil izdan drug odlok, prav tako ugoden kakor prvi. Izdal ga je takratni vladar Darij Histasp. Tako je Bog v svoji usmiljenosti omogočil še eno priložnost Judom v medo-perzijskem kraljestvu, da bi se lahko vrnili v deželo svojih očetov. Gospod je vnaprej videl težavne čase, ki bodo nastopili po vladanju Kserksa - Ahasverja iz Esterine knjige - zato ni povzročil samo spremembe razpoloženja v srcih oblastnikov,/598/ temveč je navdihnil tudi Zaharija, da je prosil izgnance, naj se vrnejo.
"Oh, oh, bežite iz severne dežele!" se je glasilo sporočilo, namenjeno razkropljenim Izraelovim rodovom, ki so se naselili v mnogih deželah daleč od svojega prejšnjega doma. "Kajti na četvere vetrove neba sem vas razkropil, govori Gospod. Oh, Sion, beži, ki prebivaš pri babilonski hčeri! Kajti tako pravi Gospod nad vojskami: Da prejmem slavo, me je poslal k poganskim narodom, ki so vas plenili; zakaj kdor se vas dotakne, se dotakne punčice njegovega očesa. Kajti, glej, jaz zavihtim roko nad njimi, in bodo v plen tistim, ki so jim sužnjevali; in spoznate, da me je poslal Gospod nad vojskami." (Zah 2,6-9)
Gospod se je še vedno držal svojega namena, ki ga je zasnoval v začetku, da bi bilo njegovo ljudstvo slavno na zemlji in v čast njegovemu imenu. V dolgih letih izgnanstva jim je ponujal veliko priložnosti, da bi obnovili svojo zvestobo njemu. Nekateri so se odločili ubogati in se učiti, drugi pa so doživeli zveličanje sredi trpljenja. Mnogi teh so bili šteti za ostanek, ki se je vrnil. Navdihnjena beseda jih je primerjala z vršičkom visoke cedre, ki bo zasajen "na visoki in vzvišeni ... Izraelovi gori". (Ezk 17,22.23)
Ti, "katerih duha je obudil Bog", (Ezr 1,5) so se vrnili po Cirovem ukazu. Bog pa ni prenehal vabiti tudi tistih, ki so prostovoljno ostali v deželi svojega izgnanstva, in jim je na številne načine omogočal,/599/ da bi se tudi oni lahko vrnili. Množica takšnih, ki se niso odzvali na Cirov ukaz, je ostala neobčutljiva za poznejše vplive, in niso ubogali vabila celo tedaj, ko jih je Zaharija svaril, naj brez omahovanja zbežijo iz Babilona.
Medtem pa so se razmere v medo-perzijskem kraljestvu hitro spreminjale. Darija Histaspa, pod čigar vladavino je bila Judom izkazana izredna naklonjenost, je nasledil Kserks Veliki. Med njegovo vladavino so Judje, ki niso ubogali sporočila in zbežali, doživeli hude stiske. Ker niso hoteli izkoristiti rešitve, ki jo je priskrbel Bog, so sedaj zrli smrti v oči.
Satan si je v tem času prizadeval nasprotovati Božjim načrtom po Hamanu Agagejcu, brezobzirnem človeku, ki je zasedal visok položaj v Medo-Perziji. Haman je gojil ogorčeno sovraštvo proti Judu Mardoheju. Mardohej ni storil krivice Hamanu, preprosto se mu ni hotel klanjati in ga s tem oboževati. Haman se je nato odločil dvigniti roko ne samo zoper Mardoheja, temveč tudi "pokončati vse Jude, ki so bili po vsej Ahasverovi kraljevini, Mardohejev narod". (Est 3,6)
Lažne Hamanove trditve so Kserksa zavedle, da je izdal ukaz, po katerem naj bi pomorili vse Jude, "razkropljene in zase ločene med ljudstvi po vseh deželah kraljestva" Medo-Perzije. (Est 3,8) Določili so dan, v katerem naj bi pobili Jude in zasegli njihovo imetje. Kralj se sploh ni zavedal daljnosežnih posledic, ki bi/600/ nastale zaradi popolne izvršitve tega ukaza. Sam Satan, skriti pobudnik te zvijače, je poskušal s sveta odpraviti nje, ki so ohranjali spoznanje o pravem Bogu.
"In v vsaki pokrajini, kamor koli je prispelo kraljevo povelje in njegov ukaz, je bila velika žalost med Judi, in postili so se in jokali in jadikovali ter mnogi so ležali na raševini in pepelu." (Est 4,3) Ukaza Medov in Peržanov ni bilo mogoče preklicati; razmere so bile na videz brezupne. Vsi Izraelci so bili obsojeni na uničenje.
Sovražnikove namere pa je preprečila Moč, ki vlada med človeškimi otroki. Po Božji previdnosti je Estera, Judinja, ki se je bala Najvišjega, postala kraljica medo-perzijskega kraljestva. Mardohej je bil njen sorodnik. V skrajni nuji sta se odločila prositi Kserksa za svoje ljudstvo. Estera naj bi tvegala stopiti predenj kot posrednica. "In kdo ve," je rekel Mardohej, "ali nisi za takšen čas, kakršen je sedaj, dosegla kraljestva?" (Est 4,14)
Stiska, s katero se je spoprijela Estera, je zahtevala hitro in resno delovanje. Oba, Mardohej in ona, pa sta vedela, da bo njun trud zaman, če ne bo Bog mogočno posredoval za nje. Zato si je Estera vzela čas za občestvo z Bogom, virom njene moči. Mardoheju je naročila: "Pojdi, zberi vse Jude, ki bivajo v Susanu, in postite se zame, da ne jeste in ne pijete tri dni, ne dan, ne noč; tudi jaz s svojimi deklami se bomo enako postile. In potem pojdem noter h kralju, dasi ni po postavi; in če umrem, naj umrem!" (Est 4,16)/601/
Naslednji dogodki so se hitro vrstili - Esterin odhod pred kralja in njegovo izkazovanje naklonjenosti, pojedina kralja in kraljice s Hamanom kot edinim gostom, kraljeve težave s spanjem, javno izkazana čast Mardoheju ter Hamanovo ponižanje in padec ob odkritju njegove zlobne zarote - vsi ti so deli znane zgodbe. Bog je čudovito posredoval za svoje spokorjeno ljudstvo in novi ukaz, ki ga je izdal kralj, jim je dovoljeval, da se bojujejo za svoje življenje. Hitri sli so ga objavili po vseh delih kraljestva, saj so "odšli, podvizaje se po kraljevi zapovedi. In v vsaki pokrajini in po vseh mestih, kamor koli je prispelo kraljevo povelje in njegova postava, so imeli Judje veselje in radost, gostijo in praznik. In mnogi izmed ljudstev dežele so postali Judje, kajti strah pred Judi jih je prevzel." (Est 8,14.17)
Na dan, določen za njihovo uničenje, "so se zbrali Judje v svojih mestih po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, da polože roko na tiste, ki so iskali njihovo nesrečo. In nihče ni mogel stati pred njimi, zakaj strah pred njimi je obvladal vsa ljudstva." (Est 9,2) Bog je poslal neprekosljivo močne angele zaščitit svoje ljudstvo, ko "so branili svoje življenje". (Est 9,16)
Mardohej je prejel častni položaj, ki ga je prej zasedal Haman. "Bil je drugi za kraljem Ahasverom in velik med Judi in priljubljen množici svojih bratov." (Est 10,3) Prizadeval si je za Izraelovo blaginjo. Tako je Bog svojemu izvoljenemu ljudstvu še enkrat zagotovil naklonjenost medo-perzijskega dvora/602/ in tako omogočil uresničitev svojega načrta, da jih povrne v njihovo deželo. Vendar se jih je šele nekaj let pozneje, v sedmem letu Artakserksa prvega, ki je nasledil Kserksa Velikega, večje število vrnilo v Jeruzalem pod Ezrovim vodstvom.
Težavna izkušnja, ki jo je doživelo Božje ljudstvo v Esterinih dneh, ni bila značilna samo za tisto obdobje. Ko je pisec Razodetja gledal skozi stoletja v čas konca, je oznanil: "In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi njenega potomstva, ki hranijo Božje zapovedi in imajo pričevanje Jezusa Kristusa." (Raz 12,17) Nekateri, ki živijo v današnjem času, bodo doživeli izpolnitev teh besed. Isti duh, ki je v preteklih stoletjih napeljeval ljudi, da so preganjali pravo cerkev, bo v prihodnosti podpihoval k podobnemu preganjanju teh, ki bodo ostali zvesti Bogu. Že sedaj se opravljajo priprave na poslednji veliki boj.
Ukaz, ki bo na koncu izdan zoper ostanek Božjega ljudstva, bo zelo podoben tistemu, ki ga je izdal Ahasver zoper Jude. Danes sovražniki prave cerkve v skupini ljudi, ki posvečuje soboto, vidijo Mardoheja, ki sedi pri vratih. Spoštovanje Božjega ljudstva do njegovega zakona nenehno graja nje, ki so zavrgli Gospodov strah in teptajo njegov dan počitka.
Satan bo izzval ogorčenost zoper manjšino, ki ne bo hotela sprejeti priljubljenih običajev in izročil. Ljudje na odgovornih in uglednih položajih se bodo pridružili nizkotnim in podležem ter se z njimi dogovarjali zoper Božje ljudstvo. Bogati, nadarjeni in izobraženi se bodo združili, da bi jih zaničevali./605/ Proti njim se bodo zarotili preganjalski vladarji, duhovniki in verniki. Z besedo in peresom, z vpitjem, grožnjami in posmehovanjem si bodo prizadevali uničiti njihovo vero. Z lažnim prikazovanjem in razdražljivimi vabili bodo razburjali strasti ljudstva. Ker se proti posvečevalcem sobote ne bodo mogli sklicevati na geslo "tako piše v Svetem pismu", bodo to nadomestili s krutimi predpisi. Da bi si zakonodajalci zagotovili priljubljenost in zaveznike, se bodo podredili zahtevam po nedeljskih zakonih. Kdor pa se boji Boga, ne more sprejeti predpisa, ki krši eno izmed desetih Božjih zapovedi. Na tem bojišču bo zadnji veliki spopad v boju med resnico in zmoto. Glede izida pa nismo prepuščeni negotovosti. Gospod bo danes branil svojo resnico in svoje ljudstvo, kakor je to počel v dneh Estere in Mardoheja./606/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!