 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
31. Upanje za pogane (angleško)
Izaija je med svojim delovanjem jasno razodeval Božji namen za pogane. Drugi preroki so omenili božanski načrt, vendar njihovega jezika ljudstvo ni vedno razumelo. Izaiju pa je bilo naročeno, naj Judi zelo jasno poda resnico, da bodo k Božjemu Izraelu prišteti tudi mnogi, ki telesno niso Abrahamovi potomci. Ta nauk ni bil v skladnosti z bogoslovjem njegovega časa, pa vendar je neustrašno oznanjeval sporočila, ki mu jih je dajal Bog ter obudil upanje mnogim hrepenečim srcem, ki so iskala duhovne blagoslove, obljubljene Abrahamovemu potomstvu.
Apostol poganov je v svojem pismu vernikom v Rimu obrnil pozornost na te značilnosti Izaijevega nauka. Pavel je rekel: "Izaija govori smelo in pravi: Našli so me ti, ki me niso iskali, razodet sem bil tem, ki niso vpraševali po meni." (Rim 10,20)
Zdi se, da Izraelci velikokrat niso mogli ali pa niso hoteli razumeti Božjega namena za pogane. Vendar so bili prav zaradi tega/367/ namena ločeno in neodvisno ljudstvo sredi zemeljskih narodov. Njihov oče Abraham, komur je bila najprej dana zavezna obljuba, je bil poklican oditi izmed svojega sorodstva v oddaljene kraje, kjer bi bil nosilec luči poganom. Čeprav mu je bila dana obljuba, da bo njegovega potomstva kakor morskega peska, vendar ni smel postati ustanovitelj velikega naroda v Kanaanski deželi zaradi sebičnih ciljev. Božja zaveza z njim je zajemala vse narode sveta.
Jahve je objavil: "In te blagoslovim in poveličam tvoje ime, in v blagoslov bodi! In blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te preklinja, njega bom preklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje." (1 Mz 12,2.3)
Tik preden je bil rojen Izak, je bila zaveza obnovljena in znova je bil jasno podan Božji namen za človeštvo. "In vsi narodi zemlje bodo blagoslovljeni v njem," se je glasilo Gospodovo zagotovilo o otroku obljube. (1 Mz 18,18) Pozneje pa je obiskovalec iz nebes še enkrat objavil: "Blagoslovljeni bodo vsi narodi po tvojem potomstvu." (1 Mz 22,18)
Vseobsežni pogoji te zaveze so bili znani Abrahamovim otrokom in njegovim vnukom. Da pa bi bili lahko Izraelci v blagoslov narodom in bi se razglasilo Božje ime "po vsej zemlji", (2 Mz 9,16) so bili rešeni egiptovskega jarma. Ko bi bili poslušni njegovim zahtevam, bi bili v veliki prednosti pred drugimi narodi v modrosti in razsodnosti. To premoč pa bi/368/ dosegli in zadržali samo zato, da bi se po njih lahko izpolnil Božji namen za vse narode sveta.
Čudovita Božja previdnost ob osvoboditvi Izraela iz egiptovske sužnosti in njihovega zavzetja Obljubljene dežele je mnoge pogane pripeljala k spoznanju Izraelovega Boga kot Vrhovnega Vladarja. "In spoznali bodo Egipčani," se je glasila obljuba, "da sem jaz Gospod, ko iztegnem svojo roko nad Egiptom in izpeljem Izraelove sinove izmed njih." (2 Mz 7,5) Celo ošabni Faraon je bil prisiljen priznati Jahvejevo moč. "Pojdite, služite Gospodu," je velel Mojzesu in Aronu, "in me tudi blagoslovite." (2 Mz 12,31.32)
Napredujoče Izraelove vojske so ugotovile, da spoznanje o mogočnem delovanju hebrejskega Boga gre pred njimi in da nekateri med pogani spoznavajo, da je On edini pravi Bog. V brezbožnem Jerihu je poganka dejala: "Zakaj Gospod, vaš Bog, je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj." (Joz 2,11) Spoznanje o Jahveju, ki je tako prišlo do nje, ji je prineslo zveličanje. Po veri "nečistnica Rahab ni umrla z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru". (Heb 11,31) Njena spreobrnitev pa ni bila osamljen primer Božje milosti do malikovalcev, ki so priznali njegovo božansko oblast. Sredi dežele se je številno ljudstvo - Gibeonci - odreklo poganstvu in se pridružilo Izraelu ter prejelo delež v zaveznih blagoslovih.
Bog ne priznava razlik zaradi narodnosti, rase ali družbenega razreda. On je Stvarnik vseh ljudi./369/ Po stvarjenju smo vsi ena družina in vsi smo eno tudi po odrešenju. Kristus je prišel podret vsak ločitveni zid in odpret vsak predel svetišča, da bi vsak človek imel prost dostop do Boga. Njegova ljubezen je tako široka, tako globoka in tako popolna, da prežema vse. Izpod Satanovega vpliva rešuje ljudi, ki so jih zapeljale njegove prevare ter jih postavi blizu Božjega prestola, ki ga obdaja mavrica obljube. V Kristusu ni ne Juda ne Grka, ne sužnja ne svobodnega.
V naslednjih letih po zavzetju Obljubljene dežele so skoraj popolnoma pozabili dobrotljive Jahvejeve načrte za zveličanje poganov, zato jih je moral na novo objaviti. "Vsi kraji zemlje," je navdihnjeno pel psalmist, "naj se spomnijo in spreobrnejo h Gospodu, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov. Pridejo velikaši iz Egipta, Etiopija hitro iztegne svoje roke proti Bogu. In bali se bodo pogani Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave. Zapiše se to naslednjemu rodu, in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda: ker je pogledal z višave svoje svetosti, ozrl se Gospod iz nebes na zemljo, da usliši zdihovanje jetnikov, da oprosti nje, ki so izročeni smrti, da oznanjajo na Sionu Gospodovo ime in njegovo hvalo v Jeruzalemu, ko se zbero vsa ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu." (Ps 22,27; 68,31; 102,15.18-22)/370/
Ko bi Izrael ostal zvest svoji nalogi, bi bili vsi narodi na zemlji deležni njegovih blagoslovov. Srca njih, katerim je bilo zaupano spoznanje o zveličavni resnici, pa niso ganile potrebe okoliških ljudi. Ko so pozabili Božji načrt, so pričeli na pogane gledati kot na ljudi, ki so zunaj dosega njegove milosti. Luč resnice je bila prikrita in zavladala je tema. Narode je zagrnila koprena neznanja; Božje ljubezni skorajda niso poznali; cvetela pa sta zmota in vraževerje.
S takšnimi razmerami se je srečal Izaija, ko je bil poklican k preroškemu poslanstvu, vendar ni postal malodušen, saj mu je v ušesih še odmeval zmagoslavni napev angelov, ki so obdajali Božji prestol: "Vsa zemlja je polna njegove slave!" (Iz 6,3) Njegovo vero so okrepili prizori veličastnih zmag Božje cerkve, ko bo "vsa zemlja polna Gospodovega spoznanja, kakor vode pokrivajo globočino morja". (Iz 11,9) "Zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode," bosta končno uničena. (Iz 25,7) Na vse človeštvo bo izlit Božji Duh. Lačni in žejni pravičnosti bodo prišteti k Božjemu Izraelu. "In razcveto se kakor med travo, kakor vrbe poleg vodotokov," je dejal prerok. "Ta poreče: Gospodov sem! In oni razglasi Jakobovo ime za svoje; oni pa se zapiše s svojo roko Gospodu, in častno ime mu bo Izrael." (Iz 44,4.5)
Preroku je bil razodet dobrotljivi Božji načrt, ko je razkropil upornega Judo med/371/ svetovna ljudstva. Gospod je objavil: "Zato bo moje ljudstvo spoznalo moje ime, zato spoznavajo prav tisti dan, da sem jaz tisti, ki govori: Glej, tukaj sem!" (Iz 52,6) Nauka poslušnosti in zaupanja pa naj se ne bi naučili samo oni. V krajih, kamor bodo izgnani, naj bi drugim govorili o živem Bogu. Mnogi sinovi tujcev naj bi se naučili ljubiti Boga kot svojega Stvarnika in Odrešenika; posvečevati naj bi začeli njegov sveti sobotni dan kot spomin na njegovo ustvarjalno moč. In ko bo "Gospod razgalil ramo svoje svetosti pred očmi vseh narodov", da bi rešil svoje ljudstvo sužnosti, "bodo vsi kraji zemlje videli zveličanje našega Boga". (Iz 52,10) Mnogi spreobrnjenci iz poganstva se bodo želeli popolnoma zediniti z Izraelci ter jih spremljati, ko se bodo vrnili v Judejo. Nihče teh ne bo govoril: "Gospod me gotovo loči od svojega ljudstva," (Iz 56,3) kajti Božja beseda, ki je bila dana po njegovem preroku njim, ki se mu bodo podredili in izpolnjevali njegov zakon, se je glasila, da bodo prišteti duhovnemu Izraelu - njegovi cerkvi na zemlji.
"Inozemce pa, ki so se pridružili Gospodu, da mu strežejo in da ljubijo Gospodovo ime, da mu bodo hlapci: kdor koli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže mojo zavezo, nje tudi pripeljem h gori svoje svetosti in jih razveselim v svoji molitveni hiši, njihove žgalne in klalne daritve bodo prijetne na mojem oltarju. Kajti moja hiša se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom. Gospod Jahve, ki zbira Izraelove razkropljence, govori: Še druge/372/ bom zbral k njemu, k njegovim zbranim." (Iz 56,6-8)
Preroku je bil dovoljen vpogled skozi stoletja v čas prihoda obljubljenega Mesija. Sprva je videl samo nadlogo in temo, "tesnoben mrak". (Iz 8,22) Mnoge, ki so hrepeneli po luči resnice, so lažni učitelji zavedli v blodnjak filozofije in spiritizma; drugi so se zanašali na podobo pobožnosti, niso pa kazali resnične svetosti v vsakdanjem življenju. Stanje je bilo videti brezupno; kmalu pa se je prizor spremenil in pred prerokovimi očmi se je razodelo čudovito videnje. Videl je vzhajati Sonce pravičnosti z ozdravljenjem na svojih žarkih. Prevzet z občudovanjem je vzkliknil: "Toda ne ostane v temi dežela, ki je sedaj v stiski. V prejšnjem času je v zaničevanje spravil Zebulonovo in Neftalijevo deželo, a v poslednjem jo pripravi v čast, ono na poti k morju, onkraj Jordana, Galilejo poganov. Ljudstvo, ki je hodilo po temi, je videlo veliko svetlobo; in kateri so bivali v deželi smrtne sence, jim je zasijala luč." (Iz 9,1.2)
Ta veličastna Luč sveta bo prinesla zveličanje vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu. Prerok je slišal večnega Očeta, ki je o njegovem delu oznanil: "Malo je, da si mi hlapec, da bi povzdignil Jakobove rodove ter nazaj pripeljal Izraelove ohranjence; tudi te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje prav do konca zemlje. Ob času milosti sem te uslišal in v dan/373/ zveličanja sem ti pomagal; in stražil te bom in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da v posest razdeliš opustošene dediščine, da porečeš jetnikom: Pojdite ven! Njim, ki sede v temi: Pridite na svetlo! ... Glej, ti pridejo od daleč, in glej, ti od severa in od zahoda, in ti iz dežele Sinimcev." (Iz 49,6.8.9.12)
Prerok je med gledanjem še dlje v prihodnost videl dobesedno izpolnitev teh slavnih obljub. Videl je nosilce veselega sporočila o zveličanju, ki so hodili do krajev zemlje, k vsakemu narodu in rodu. Slišal je Gospoda, ki o evangeljski cerkvi pravi: "Glej, jaz napeljem proti njej mir kakor reko in slavo narodov kakor poplavljajoč potok." Slišal je tudi naročilo: "Razširi prostor svojega šotora in pregrinjala tvojih stanov naj raztegnejo, ne brani! Podaljšaj svoje vrvi in svoje kole pritrdi! Kajti na desno in na levo prodreš in tvoje potomstvo podeduje narode in opustošena mesta napolni z ljudmi." (Iz 66,12; 54,2.3)
Jahve je preroku objavil, da bo poslal svoje priče "k narodom v Tarsis, Pul in Lud, ... v Tubal in Javan, na daljne otoke". (Iz 66,19) "Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki razglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, razglaša zveličanje, ki govori Sionu: Tvoj Bog kraljuje!" (Iz 52,7)/374/
Prerok je slišal Božji glas, ki je klical svojo cerkev na delo, ki ga ji je določil, da bi pripravila pot za prihod večnega kraljestva. Sporočilo je bilo nedvoumno jasno:
"Vstani, sveti se, sionska hči! Zakaj tvoja svetloba je prišla in Gospodova slava je zasijala nad teboj. Kajti glej, tema pokriva zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije Gospod in njegova slava bo očitna nad teboj. In pridejo narodi k tvoji svetlobi in kralji k svitu, ki ti sije. Povzdigni oči krog in krog in poglej: vsi oni se zbirajo in prihajajo k tebi; tvoji sinovi gredo iz daljave in tvoje hčere prinašajo v naročju. In zidali bodo tujci tvoje zidove in njihovi kralji ti bodo stregli; zakaj v svojem srdu sem te udaril, a v svoji blagovoljnosti sem se te usmilil. In tvoja vrata bodo odprta neprestano, noč in dan se ne zapro, da pripeljejo k tebi bogastvo narodov ob spremstvu njihovih kraljev. Ozrite se v mene in rešeni boste, vsi kraji zemlje, zakaj jaz sem mogočni Bog in drug nobeden." (Iz 60,1-4.10.11; 45,22)
Ta prerokovanja o velikem duhovnem prebujenju med gosto temo se danes izpolnjujejo v širjenju misijonarskih središč, ki dosegajo nerazsvetljene predele zemlje. Skupine misijonarjev v poganskih deželah je prerok primerjal z znamenjem,/375/ ki je postavljeno kot smerokaz njim, ki iščejo luč resnice.
Izaija pravi: "In zgodi se v tistem času: po Davidovi korenini, ki stoji v znamenje ljudstvom, bodo vprašali poganski narodi; in njegovo počivališče bo slavno. In zgodi se v tistem času, da iztegne zopet, drugič, Gospod svojo roko, da odkupi ostanek svojega ljudstva. ... In vzdigne znamenje poganskim narodom, in spravi vkup Izraelove pregnance in zbere Judove razkropljence od četverih koncev zemlje." (Iz 11,10-12)
Dan rešitve je blizu. "Zakaj Gospodove oči gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu." (2 Let 16,9) Med vsemi narodi, rodovi in jeziki Bog vidi ljudi, ki molijo za luč in spoznanje. Njihovo srce je nepotešeno, dolgo so se hranili s pepelom. (Glej Iz 44,20) Sovražnik vsake pravičnosti jih je zapeljal, in oni tavajo kakor slepi. So pa iskreni v srcu in si želijo spoznati boljšo pot. Čeprav so v globinah poganstva in ne poznajo pisane Božje postave, niti njegovega Sina Jezusa, so na različne načine razodeli delovanje božanske moči na svoj um in značaj.
Včasih so ljudje, ki nimajo drugega spoznanja o Bogu razen tega, ki so ga prejeli z delovanjem božanske milosti, bili prijazni z njegovimi služabniki in so tvegali življenje, da bi jih zaščitili. Sveti Duh polaga Kristusovo milost v srce marsikaterega plemenitega/376/ iskalca resnice ter poživlja njegovo sočutje v nasprotju z njegovo naravo in prejšnjo vzgojo. "Prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je že prihajala na svet" in svetila v njihovem srcu; ta Luč pa, če jo poslušajo, bo vodila njihove korake v Božje kraljestvo. (Jn 1,9) Prerok Miha je dejal: "Če sedim v temi, Gospod mi je luč. ... Privede me ven na luč, gledal bom njegovo pravičnost." (Mih 7,8.9)
Nebeški načrt zveličanja je dovolj širok, da zajame ves svet. Bog si želi onemoglemu človeštvu vdihniti dih življenja. Ne bo dovolil,/377/ da bi bil razočaran kdo, ki iskreno hrepeni po čem višjem in plemenitejšem od vsega, kar lahko ponudi svet. Neprestano pošilja svoje angele ljudem, ki jih obdajajo najtežavnejše razmere, vendar v veri molijo, da bi jih vodila moč, ki je višja od njih samih, ter jim prinesla rešitev in mir. Bog se jim bo razodel na različne načine ter jih privedel v stik s previdnostjo in tako utrdil njihovo zaupanje vanj, ki je dal sebe v odkupnino za vse, da postavijo svoje upanje "na Boga in ne pozabijo ... dejanj mogočnega Boga, temveč hranijo ... njegove zapovedi". (Ps 78,7)
"Ali se more velikanu odvzeti plen? ... Tako pravi Gospod: Tudi velikanovi jetniki se mu vzamejo in siloviteža plen se otme. Sramota jih oblije, kateri upajo v rezane podobe, kateri pravijo ulitim podobam: Vi ste naši bogovi." (Iz 49,24.25; 42,17)
"Blagor mu, komur je pomočnik mogočni Jakobov Bog, čigar nada je v Gospodu, njegovem Bogu. Obrnite se k trdnjavi, ki ste jetniki v upanju!" (Ps 146,5; Zah 9,12) Vsem iskrenim v srcu v poganskih deželah - "poštenim" v očeh nebes - "v temi vzhaja luč". (Ps 112,4) Bog je rekel: "In popeljem slepce po poti, ki je ne poznajo, po stezah, ki so jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim." (Iz 42,16)/378/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!