 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
13. "Kaj delaš tu" (angleško)
Temeljno besedilo: 1 Kr 19,9-18
Bog je poznal Elijevo zatočišče na gori Horeb, čeprav je bilo skrito pred ljudmi. Utrujeni in malodušni prerok ni bil prepuščen, da bi se sam bojeval s silami teme, ki so pritiskale nanj. Ob vhodu v votlino, kamor se je Elija zatekel, se je z njim srečal Bog po mogočnem angelu, katerega je bil poslal, da bi poizvedel o njegovih potrebah in mu pojasnil božanski načrt za Izraela.
Dokler se Elija ni naučil popolnoma zanašati na Boga, ni mogel dokončati svojega dela zanje, ki so bili zavedeni v čaščenje Baala. Sijajna zmaga na karmelskih vrhovih je odprla pot še večjim zmagam. Vendar Elija zaradi Jezabeline grožnje ni izkoristil čudovitih priložnosti, ki so se mu ponujale. Božji mož je moral dojeti, kako beden je njegov trenutni položaj v primerjavi s prednostnim prostorom, ki mu ga je ponudil Gospod./167/
Bog je svojega izkušanega služabnika vprašal: "Kaj delaš tu, Elija? Poslal sem te k potoku Keritu in potem še k vdovi v Sarepto. Zaupal sem ti nalogo, da se vrneš k Izraelu in stopiš pred malikovalske duhovnike na Karmelu, in opremil sem te z močjo, da si vodil kraljevo kočijo do jezreelskih vrat. Kdo pa te je poslal na ta nagli beg v puščavo? Kaj počneš tukaj?"
Elija je v bridkosti duše zmrmral svojo žalostinko: "Silno sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; zakaj Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo, tvoje oltarje so razdrli in tvoje preroke pomorili z mečem, in ostal sem jaz sam, pa še meni strežejo po življenju." (1 Kr 19,10)
Angel je velel preroku, naj zapusti votlino in se postavi na goro pred Gospoda ter prisluhne njegovi besedi: "In glej, Gospod je šel mimo, in veter, velik in močan, je podiral gore in razbijal skale pred Gospodom; a Gospoda ni bilo v vetru. Za vetrom pa pride potres, a Gospoda ni v potresu. In za potresom ogenj, a Gospoda ni v ognju. In za ognjem tih in mil glas. Ko pa to sliši Elija, si zagrne s plaščem obraz ter gre ven in se ustopi ob vhodu v votlino." (1 Kr 19,11-13)
Bog se ni želel svojemu služabniku razodeti z mogočnim razkazovanjem božanske moči, temveč s tihim in milim glasom. Elija je želel poučiti, da veličastno razkazovanje ni vedno najuspešnejše pri doseganju njegovega cilja. Medtem ko je Elija čakal/168/ na razodetje Gospoda, je divjalo neurje, strele so švigale in mimo je šel ogenj; ampak v ničemer ni bilo Boga. Potem je prišel tihi in mili glas, in prerok si je pokril obraz pred Gospodovo navzočnostjo. Njegova čemernost se je utišala, njegov duh pa se je ublažil in podredil. Sedaj je vedel, da mu bo tiho zaupanje in odločno zanašanje na Boga vedno pomagalo v času potrebe.
Ljudi ne prepričuje in spreobrača vedno najbolj učeno podajanje Božje resnice. Človeškega srca ne gane zgovornost ali logika, temveč blagi vpliv Svetega Duha, ki deluje tiho, vendar zanesljivo, ter preobraža in razvija značaj. Tihi in mili glas Božjega Duha ima moč spremeniti srce.
"Kaj delaš tu, Elija?" je vprašal glas, in prerok je znova odgovoril: "Silno sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; zakaj Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo, tvoje oltarje so razdrli in tvoje preroke pomorili z mečem, in ostal sem jaz sam, pa še meni strežejo po življenju." (1 Kr 19,13.14)
Gospod je Eliju odgovoril, da prestopniki v Izraelu ne bodo ostali nekaznovani. Posebej bodo izbrani ljudje, ki bodo izpolnili božanski namen in kaznovali malikovalsko kraljestvo. Treba bo odločno ukrepati, da bi tako vsi dobili priložnost postaviti se na stran pravega Boga. Sam Elija se bo moral vrniti v Izraela in z drugimi podeliti breme za izvajanje prenove.
Gospod je zapovedal Eliju: "Pojdi, vrni se po svoji poti po puščavi, v Damask; in ko prideš tja,/169/ pomazili Hazaela za kralja Siriji. Jehuja pa, Nimsijevega sina , pomazili za kralja nad Izraelom, in Elizeja, sina Safatovega, iz Abel-mehole, pomazili za preroka namesto sebe. In zgodi se, da kdor ubeži Hazaelovemu meču, ga umori Jehu, in kdor ubeži Jehujevemu meču, ga umori Elizej." (1 Kr 19,15-17)
Elija je menil, da je v Izraelu edini častilec pravega Boga. On, ki pozna srca vseh, pa je preroku razodel, da je še veliko drugih, ki so mu v dolgih letih odpadništva ostali zvesti. Bog je dejal: "Storil sem pa, da mi jih ostane sedem tisoč v Izraelu, vsa kolena, ki se niso pripogibala pred Baalom, in vsaka usta, ki ga niso poljubljala." (1 Kr 19,18)
Iz Elijeve izkušnje v dneh razočaranja in navideznega poraza se lahko naučimo veliko naukov. Ti so neprecenljivi za Božje služabnike v tem obdobju, za katero je značilno splošno odstopanje od pravičnosti. Današnje prevladujoče odpadništvo je podobno tistemu, ki je zajelo Izraela v prerokovih dneh. Danes množice hodijo za Baalom, tako da povišujejo človeško nad božansko, hvalijo priljubljene voditelje, častijo mamona in povzdigujejo znanstvene nauke nad resnice razodetja. Dvom in nevera pogubno vplivata na njihov um in srce, zato mnogi Božje izreke nadomeščajo s človeškimi zamislimi. Javno se uči, da smo dosegli čas, ko je treba človeškemu razumu dati prednost pred nauki Božje besede. Trdi se, da Božji zakon, božansko merilo pravičnosti, ne velja več. Sovražnik vsake resnice/170/ z zapeljivo močjo deluje, da bi napeljal ljudi, naj na Božji prostor postavijo človeške uredbe ter pozabijo tisto, kar je bilo določeno za srečo in zveličanje človeštva.
Četudi je to odpadništvo še tako razširjeno, vendar ni vsesplošno. Niso vsi na tem svetu krivični in grešni. Niso vsi stopili na sovražnikovo stran. Bog ima veliko tisočev takšnih, ki se niso pripognili pred Baalom, in mnogo takšnih, ki si želijo popolneje razumeti vse o Kristusu in Božjem zakonu. Veliko je takšnih, ki upajo, da bo Jezus kmalu prišel končat vladavino greha in smrti. Veliko je tudi takšnih, ki iz nevednosti molijo Baala in za katere si Božji Duh še vedno prizadeva.
Takšni potrebujejo osebno pomoč ljudi, ki so spoznali Boga in moč njegove besede. V takšnem času bi se moral vsak Božji otrok dejavno lotiti pomoči drugim. Božji angeli spremljajo moške in ženske, ki razumejo svetopisemsko resnico, in iščejo ljudi, ki hrepenijo po luči. Nikomur se ni treba v strahu podati tja, koder hodijo angeli. Zaradi zvestega prizadevanja posvečenih delavcev bodo mnogi zapustili malikovalstvo in začeli častiti živega Boga. Mnogi bodo prenehali izkazovati spoštovanje človeškim uredbam in se bodo pogumno postavili na stran Boga in njegovega zakona.
Veliko je odvisno od vztrajne marljivosti zvestih in iskrenih ljudi, zato si Satan na vse možne načine prizadeva ovirati božanski namen, ki ga spolnjujejo poslušni. Povzroča, da nekateri pozabijo/171/ vzvišeno in sveto nalogo ter se zadovoljijo z užitki tega življenja. Napeljuje jih, da se posvetijo lagodnemu življenju ali pa se v gonji za še večjimi posvetnimi prednostmi odselijo iz kraja, kjer bi lahko naredili mnogo dobrega. Druge navede, da malodušno zapustijo dolžnost zaradi nasprotovanja ali preganjanja. Nebesa pa na vse takšne gledajo z najnežnejšim usmiljenjem. Vsakemu Božjemu otroku, čigar glas je utišal sovražnik ljudi, je namenjeno vprašanje: "Kaj delaš tu?" Naročil sem ti, da greš po vsem svetu oznanjat evangelij, da bi pripravil ljudi za Božji dan. Zakaj pa si tukaj? Kdo te je poslal?
Veselje, na katero je gledal Kristus in ga je krepilo med darovanjem in trpljenjem, je bilo veselje, da bo videl grešnike rešene. To bi moralo biti veselje vsakega njegovega sledilca, spodbuda za neutrudno delo. Kdor vsaj v omejenem obsegu spoznava, kaj odrešenje pomeni njemu in njegovim bližnjim, bo nekoliko dojel velike potrebe človeštva. Srce takšnih bo ganilo sočutje, ko bodo videli moralno in duhovno bedo tisočih, ki živijo v senci strašne usode, poleg katere telesno trpljenje popolnoma zbledi.
Družinam in posameznikom se zastavlja vprašanje: "Kaj delaš tu?" V mnogih cerkvah so družine, ki so dobro poučene o resnicah Božje besede. Te bi lahko razširile svoj vpliv tako, da bi se preselile v kraje, ki so potrebni službe, kakršno lahko opravijo. Bog vabi krščanske družine, naj gredo v temne kraje sveta ter modro in vztrajno delajo zanje, ki jih/172/ obdaja duhovna tema. Odgovor na to vabilo pa zahteva samopožrtvovalnost. Medtem ko nekateri čakajo, da bi bila odstranjena vsaka ovira, ljudje umirajo brez upanja in brez Boga. Mnogi so pripravljeni zaradi posvetnih koristi in zaradi pridobitve znanstvenega spoznanja oditi tudi v okužena področja ter zdržati nadloge in pomanjkanje. Kje pa so ljudje, ki so pripravljeni narediti enako, da bi drugim oznanili Zveličarja?
Nič čudnega ali novega ni, če duhovno močni ljudje v težavnih razmerah, ko so čezmerno stiskani, postanejo malodušni in potrti, če tedaj ne vidijo nič vrednega v življenju, kar bi si lahko izbrali. Vsi takšni naj vedo, da je tudi eden od najmogočnejših prerokov v strahu za svoje življenje zbežal pred razkačenostjo jezne ženske. Izčrpan in od poti utrujen ubežnik, ki je bil pobitega duha zaradi grenkega razočaranja, je prosil, da bi umrl. Ko je ostal brez upanja in se je zdelo, da njegovemu življenjskemu delu preti poraz, se je naučil enega najdragocenejših življenjskih naukov. V uri svoje največje nebogljenosti je spoznal, da je nujno in možno zaupati Bogu tudi v najbolj nevarnih razmerah.
Kdor je med uporabo življenjske moči in samopožrtvovalnim delom v skušnjavi, da bi se vdal obupu in dvomu, se lahko opogumi z Elijevo izkušnjo. Bog budno skrbi ter kaže posebno ljubezen in moč v korist svojih služabnikov, katerih gorečnost ljudje napačno razumejo ali je ne cenijo, katerih nasvete in grajo omalovažujejo in katerih napore za prenovo pričakajo s sovraštvom in nasprotovanjem./173/
Satan z najhujšimi skušnjavami napada ljudi med njihovo največjo šibkostjo. Tako je upal, da bo premagal Božjega Sina, kajti s takšnim ravnanjem je premagal že mnogo ljudi. Kadar je bila volja oslabljena in vera šibka, so se skušnjavi vdali tudi tisti, ki so dolgo in junaško stali za pravico. Mojzes se za trenutek ni držal Neskončne Moči, ko je bil utrujen zaradi štiridesetletnega tavanja in nevere. Spodletelo mu je na sami meji obljubljene dežele. Enako se je zgodilo z Elijem. Ohranil je svoje zaupanje v Jahveja v letih suše in lakote, neustrašno je stopil pred Ahaba in v odločilnem dnevu na Karmelu stal pred celotnim Izraelom ter sam pričal o pravem Bogu, vendar je v trenutku slabosti dovolil, da je strah pred smrtjo premagal njegovo zaupanje v Boga.
Tako je tudi danes. Kadar nas prežema dvom, kadar nas begajo razmere ali doleti uboštvo ali nesreča, si Satan prizadeva spodkopati naše zaupanje v Jahveja. Prav tedaj pred nami razstavi naše napake in nas skuša, da ne bi zaupali Bogu in bi dvomili o njegovi ljubezni. Upa, da nas bo spravil v malodušnost ter oslabil naše opiranje na Boga.
Ljudje, ki se bojujejo v prvih vrstah in jih Sveti Duh spodbuja k opravljanju posebnega dela, bodo pogosto čutili nagli preobrat, ko bo popustila napetost. Obup lahko omaja tudi najbolj junaško vero in oslabi tudi najmočnejšo voljo. Toda Bog nas razume in še vedno ljubi ter sočustvuje z nami. Pozna spodbude in namene srca. Potrpežljivo čakati in zaupati, ko se zdi vse temno, je nauk, ki se ga morajo naučiti voditelji Božjega dela. Nebesa jih ne bodo zapustila med nadlogo./174/ Nič ni videti bolj nemočno, pa vendar dejansko bolj nepremagljivo kakor človek, ki se zaveda svoje ničnosti in se popolnoma opira na Boga.
Nauk o Elijevi izkušnji, po kateri se je znova naučil zaupati Bogu v uri preizkušnje, ne velja samo za ljudi na zelo odgovornih položajih. On, ki je bil Elijeva moč, je dovolj močan, da podpre vsakega otroka, ki se bojuje, ne glede na to, kako šibak je. Od vsakogar pričakuje zvestobo in vsakomur zagotavlja potrebno moč. Človek je v lastni moči šibak, toda v Božji moči je dovolj krepak, da premaga zlo in ga še drugim pomaga premagati. Satan ne more nikoli premagati njega, ki si izbere Boga za svojo zaščito. "Samo v Gospodu, poreko o meni, je vsa pravičnost in moč." (Iz 45,24)
Sokristjani, Satan pozna vaše slabosti, zato se oprimite Jezusa. Živite v Božji ljubezni, pa boste zdržali vsako preizkušnjo. Samo Kristusova pravičnost vam lahko da moč, da zajezite plimo zla, ki preplavlja svet. Vera naj prežema vašo izkušnjo. Olajša naj vsako breme in odpravi utrujenost. Božjo previdnost, ki se vam sedaj zdi skrivnostna, lahko razumete z nenehnim zaupanjem v Boga. Hodite v veri po poti, ki vam jo je določil. Preizkušnje bodo prišle, vendar nadaljujte. To bo okrepilo vašo vero in vas usposobilo za službo. Poročila svete zgodovine niso zapisana samo, da jih beremo in občudujemo, temveč tudi zato, da bi ista vera, ki je delovala v Božjih služabnikih nekoč, delovala tudi v nas. Gospod bo danes deloval prav tako mogočno, kjer koli z vero izpolnjena srca želijo biti prenosniki njegove moči.
Tudi nam veljajo Petru namenjene besede: "Satan si je izprosil,/175/ da vas sme presejati kakor pšenico; ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine tvoja vera." (Lk 22,31.32) Kristus ne bo nikoli zapustil njih, za katere je umrl. Mi ga lahko zapustimo in nas premaga skušnjava, vendar se Kristus nikoli ne bo odvrnil od človeka, za kogar je plačal odkupnino s svojim življenjem. Ko bi lahko izostrili svoj duhovni vid, bi videli ljudi, ki so upognjeni pod pritiskom in obremenjeni z žalostjo kakor voz pod snopi in pripravljeni umreti zaradi malodušnosti. Videli bi angele, ki hitro letijo na pomoč takšnim skušanim ljudem in odganjajo čete zla, katere jih obdajajo, ter postavljajo njihove noge na varna tla. Boji, ki se vodijo med dvema vojskama, so prav tako resnični kakor tisti, ki jih bijejo vojske na tem svetu; od izida duhovnega boja pa je odvisna večna usoda.
Prerok Ezekiel je videl roko, ki se je pokazala pod krili kerubima. To naj bi Božje služabnike poučilo, da je božanska moč tista, ki prinaša uspeh. Katere Bog določi za svoje poslance, ne smejo misliti, da je Božje delo odvisno od njih. Omejena bitja niso prepuščena, da sama nosijo breme odgovornosti. Ta, ki nikoli ne zadrema in neprestano dela za dokončanje svojih načrtov, bo sam vodil svoje delo. Onemogočil bo naklepe hudobnih in zmedel nasvete njih, ki kujejo zaroto zoper njegovo ljudstvo. Kralj, Gospod nad vojskami, sedi med keruboma in sredi boja in razburkanosti narodov še vedno varuje svoje otroke. Ko bodo padle trdnjave kraljev in bodo puščice jeze prebodle srce njegovih sovražnikov, bo njegovo ljudstvo varno v njegovih rokah./176/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!