 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
1. Salomon (angleško)
Pod Davidovo in Salomonovo vladavino je Izrael postal vpliven med narodi in je imel veliko priložnosti, da bi mogočno vplival v prid resnici in pravici. Jahvejevo ime je bilo povišano in češčeno, prav tako je dobro kazalo, da se bo uresničil namen, zaradi katerega so bili Izraelci nastanjeni v Obljubljeni deželi. Ovire so bile odstranjene in iskalci resnice iz poganskih dežel se niso vračali nezadovoljni. Spreobračali so se in Božja cerkev na zemlji se je večala in napredovala.
Salomon je bil pomaziljen in razglašen za kralja v zadnjih letih svojega očeta Davida, ki se je odpovedal prestolu v njegovo korist. V prvih letih življenja je veliko obetal. Božji namen pa je bil, da bi se njegova moč krepila, slava pa večala in bi postajal vse bolj podoben Božjemu značaju. Tako bi lahko njegovo ljudstvo spodbudil k izpolnitvi svoje svete dolžnosti, ki so jo imeli kot oskrbniki božanske resnice./25/
David je vedel, da lahko Božji vzvišeni namen za Izraela izpolnijo samo, če si bodo vladarji in ljudstvo stalno budno prizadevali doseči merilo, ki je bilo postavljeno prednje. Zavedal se je, da njegov sin Salomon, mlad vladar, ne sme biti samo vojščak, državnik in kralj, temveč odločen in dober mož, učitelj pravičnosti in zgled zvestobe, če želi izpolniti nalogo, s katero ga je počastil Bog.
David je z nežno resnostjo spodbujal Salomona, naj se kaže moža in bo plemenit, naj izkazuje milost in usmiljenje svojim podložnikom in naj v vseh svojih odnosih z narodi sveta časti in poveliča Božje ime ter razodeva lepoto svetosti. Mnoge težavne in pomembne izkušnje, ki jih je David preživel v svojem življenju, so ga naučile ceniti plemenite vrline in ga spodbudile, da je v svojem poslovilnem naročilu Salomonu dejal: "Pride vladar ljudem, pravičen, ki vlada v Božjem strahu, in bo kakor jutranja svetloba, ko sonce vzhaja, jutro brez oblakov: od njegovega sijaja po dežju poganja zelenjava iz zemlje." (2 Sam 23,3.4)
O, kakšno priložnost je imel Salomon! Če bi se ravnal po božansko navdihnjenem navodilu svojega očeta, bi vladal v pravičnosti, kakor je opisal psalmist:
"Bog, svoje sodbe daj kralju in svojo pravičnost kraljevemu sinu. Sodi naj tvoje ljudstvo pravično in tvoje uboge po pravici. Pride kakor vlaga na pokošen travnik, kakor deževje, ki namaka zemljo./26/ Pravični bo v cvetu ob njegovem času, in miru bo obilost, dokler ne izgine luna. In gospodoval bo od morja do morja in od velereke do mej zemlje. Tarsiški kralji in kralji z otokov mu bodo nosili dari, kralji iz Sabe in Sebe mu prineso davek. In molili ga bodo vsi kralji, vsi narodi mu bodo služili. Kajti rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. In on bo prosil zanj neprestano, ves dan ga blagoslavljal. Njegovo ime bo vekomaj; dokler bo trajalo sonce, bo poganjalo njegovo ime, in blagoslavljali se bodo v njem in ga blagrovali vsi narodi. Slava Gospodu, Bogu, Izraelovemu Bogu, ki sam dela čuda. In slava bodi njegovemu slavnemu imenu vekomaj, in njegove slave naj se napolni vsa zemlja! Amen in amen!" (Ps 72,1.2.6-8.10-12.15.17-19)
Salomon se je v svoji mladosti odločil za Davidovo izbiro in mnogo let je hodil pošteno. Njegovo življenje je označevala stroga poslušnost Božjim zapovedim. Na začetku svojega vladanja se je s svojimi svetovalci odpravil v Gibeon, kjer je še vedno stal shodni šotor, ki je bil narejen v puščavi. Tam se je pridružil svojim izbranim svetovalcem, "poveljnikom čez tisoč in čez sto, sodnikom in vsem knezom po vsem Izraelu, poglavarjem očetovin", ter daroval Bogu in se popolnoma posvetil Gospodovi službi. (2 Let 1,2) Salomon je izredno doumel veliko pomembnost dolžnosti, ki so povezane s kraljevsko službo. Vedel je, da morajo nosilci težkih odgovornosti/27/ prositi Vir modrosti za vodstvo, če želijo zadovoljivo izpolniti svoje odgovornosti. Zato je spodbujal svoje svetovalce, da se mu z vsem srcem pridružijo in si zagotovijo Božjo naklonjenost.
Kralj pa si je bolj kakor vse pozemske zaklade želel modrost in razumnost, da bi opravil delo, ki mu ga je naložil Bog. Hrepenel je po razsodnosti, širokosrčnosti in blagosti duha. Tisto noč se je Salomonu v sanjah prikazal Gospod in rekel: "Prosi, kaj naj ti dam." (1 Kr 3,5) Mladi in neizkušeni vladar je v svojem odgovoru izrazil svoj občutek nebogljenosti in željo po pomoči. Rekel je: "Ti si izkazal svojemu hlapcu Davidu, mojemu očetu, veliko milost, po tem, da je živel pred tvojim obličjem v resnici, v pravičnosti in poštenosti srca s teboj; in si mu ohranil to veliko milost, da si mu dal sina, da bi sedel na njegovem prestolu, kakor se danes vidi.
In sedaj, Gospod, moj Bog, si storil svojega hlapca za kralja namesto Davida, mojega očeta, jaz pa sem majhen deček, ne vem, kako hoditi ven in kako hoditi noter. In tvoj hlapec je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvolil, ki je veliko ljudstvo in se ne more prešteti, ne popisati zavoljo množine. Daj torej svojemu hlapcu razumno srce, da more soditi tvoje ljudstvo in razpoznavati dobro in zlo; kajti kdo je zmožen soditi temu tvojemu množnemu ljudstvu?
In dobra je bila ta beseda v Gospodovih očeh, da je Salomon prosil take reči." (1 Kr 3,6-10; 2 Let 1,7-10)
Bog je rekel Salomonu: "Ker si prosil te reči in nisi prosil sebi dolgega življenja, tudi ne bogastva zase, niti smrti svojih sovražnikov, marveč si prosil zase razumnosti, da znaš/28/ zasliševati pravde: glej, storil sem po tvoji besedi: dal sem ti modro in razumno srce, da ni bilo tebi enakega pred teboj in tudi za teboj enak ne vstane. Pa tudi česar nisi prosil, sem ti dal, bogastva in slave, da ne bo tebi enakega med kralji vse tvoje žive dni.
In če boš hodil po mojih poteh, izpolnjujoč moje postave in zapovedi, kakor je hodil tvoj oče David, podaljšam tvoje dni." (1 Kr 3,11-14; 2 Let 1,11.12)/29/
Bog je obljubil, da bo tudi s Salomonom tako, kakor je bil z Davidom. Če bi kralj hodil v poštenosti pred Gospodom in delal, kar mu je zapovedal Bog, bi njegov prestol ostal trden in njegovo vladanje bi povzdignilo Izraela kot "modro in razumno ljudstvo", da bi bilo luč okoliškim narodom. (5 Mz 4,6)
Salomon je v molitvi k Bogu pred starim oltarjem v Gibeonu uporabil besede, ki kažejo njegovo ponižnost in močno željo, da bi poveličal Boga. Zavedal se je, da je brez božanske pomoči nebogljen kakor otrok in ne more izpolniti odgovornosti, ki počivajo na njem. Vedel je, da mu manjka razsodnosti, občutek njegove velike potrebe pa ga je spodbudil, da je prosil Boga za modrost. V njegovem srcu ni bilo sebičnega hlepenja po znanju, ki bi ga dvignilo nad druge. Želel je zvesto opravljati dolžnosti, ki so mu bile naložene, zato je izbral dar, s katerim bo v svoji vladavini poveličal Boga. Salomon ni bil nikoli tako bogat ali moder ali resnično velik kakor takrat, ko je priznal: "Jaz pa sem majhen deček, ne vem, kako hoditi ven in kako hoditi noter." (1 Kr 3,7)
Kdor danes zaseda odgovoren položaj, se mora naučiti nauka iz Salomonove molitve. Kolikor višji položaj zaseda človek in kolikor večje so odgovornosti, ki jih mora opravljati, toliko daljnosežnejši je vpliv, ki ga širi, in toliko večja je tudi njegova potreba po odvisnosti od Boga. Vedno se mora zavedati, da vabilo na delo pomeni tudi vabilo za previdno življenje pred bližnjimi. Pred Bogom mora stati kot učenec. Položaj sam po sebi ne zagotavlja svetega značaja. Samo s čaščenjem Boga in/30/ s poslušnostjo njegovim zapovedim človek postane resnično velik.
Bog, ki mu služimo, ne gleda, kdo je kdo. On, ki je podaril Salomonu duha modre razsodnosti, je tudi danes voljan isti blagoslov dati svojim otrokom. Njegova beseda pravi: "Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo." (Jak 1,5) Ko si nosilec odgovornosti želi modrosti bolj kakor bogastva, moči ali slave, ne bo razočaran. Takšen se ne bo učil od velikega Učitelja samo, kaj naj naredi, temveč tudi kako naj to opravi, da bo deležen božanskega odobravanja.
Dokler človek, ki ga je Bog obdaril z razsodnostjo in sposobnostjo, ostaja posvečen, ne bo razodeval hlepenja po visokem položaju, niti si ne bo želel vladati ali nadzorovati. Nujno je, da ljudje nosijo odgovornosti; toda pravi voditelj si ne prizadeva za vrhovno oblast, temveč bo molil za razumno srce, da bi lahko razločil med dobrim in slabim.
Pot ljudi, ki so postavljeni za vodje, ni lahka. Vendar morajo vsako težavo razumeti kot vabilo k molitvi. Nikoli naj ne opustijo posveta z vzvišenim Virom vse modrosti. Ko jih bo vrhovni Učitelj okrepil in razsvetlil, bodo zmožni odločno kljubovati nesvetim vplivom in razločevati pravilno od napačnega in dobro od zla. Zagovarjali bodo to, kar odobrava Bog, in se goreče upirali proti uvajanju napačnih načel v Božje delo.
Bog je dal Salomonu modrost, ki si jo je želel bolj kakor bogastva, časti ali dolgega življenja. Njegova prošnja za razsodnost, širokosrčnost in blagega duha je bila uslišana. "In Bog je dal/31/ Salomonu obilo modrosti in razumnosti in širokosti srca kakor peska, ki je ob morskem bregu. In večja je bila Salomonova modrost kakor modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov. Kajti modrejši je bil od vseh ljudi, ... in glas njegovega imena je šel po vseh narodih naokrog." (1 Kr 4,29-31)
"In slišal je ves Izrael ... in bali so se kralja, kajti videli so, da je Božja modrost v njem, da bi delil pravico." (1 Kr 3,28) Srce ljudstva se je obrnilo k Salomonu, kakor so bili nekoč z Davidom, in v vsem so mu bili poslušni. "In Salomon ... se je okrepil v svojem kraljestvu, in Gospod, njegov Bog, je bil z njim ter ga je zelo poveličal." (2 Let 1,1)
Salomonovo življenje so mnogo let odlikovale vdanost Bogu, poštenost in trdna načela ter stroga poslušnost Božjim zapovedim. Vodil je vse pomembne podvige in modro upravljal zadeve kraljestva. Njegovo bogastvo in modrost, veličastne stavbe in javna dela, ki jih je izvajal v prvih letih svojega vladanja, odločnost, pobožnost, pravičnost in velikodušnost, ki jih je razodeval v besedi in dejanju, so zadobili vdanost njegovih podložnikov ter občudovanje in spoštovanje vladarjev mnogih dežel.
Jahvejevo ime se je v prvih letih Salomonovega vladanja silno poveličevalo. Modrost in pravičnost, ki ju je razodeval kralj, sta vsem narodom pričali o vzvišenih lastnostih Boga, kateremu je služil. V tistem času je bil Izrael luč svetu in je kazal Jahvejevo veličino. Prava slava Salomonove vladavine na začetku pa ni bila v neprekosljivi modrosti, bajeslovnih bogastvih, daljnosežnem vplivu in slavi,/32/ temveč v časti, ki jo je izkazal imenu Izraelovega Boga z modro uporabo nebeških darov.
Salomonova slava je med minevanjem let naraščala, sam pa se je trudil počastiti Boga tako, da je povečeval svoje umske in duhovne sposobnosti ter še dalje drugim delil blagoslove, ki jih je prejemal. Nihče ni bolje kakor on razumel, da so moč, modrost in razsodnost sad Jahvejeve naklonjenosti in da je te darove prejel, da bi svetu izročil spoznanje Kralja kraljev.
Salomona je posebno zanimalo naravoslovje, vendar njegovo raziskovanje ni bilo omejeno na katero koli znanstveno panogo. Z marljivim proučevanjem vsega stvarstva, žive in nežive narave, je dosegel jasno predstavo o Stvarniku. V naravnih silah, v rudninskem in živalskem svetu ter v vsakem drevesu, grmu in roži je videl razodetje Božje modrosti. Ko si je prizadeval naučiti vse več, sta njegovo znanje o Bogu in ljubezen do njega neprestano naraščala.
Salomonova božansko navdihnjena modrost se je izražala v hvalnicah in mnogih pregovorih. "In govoril je tri tisoč pregovorov in njegovih pesmi je bilo tisoč in pet. In govoril je o drevju, od cedre, ki je na Libanonu, do izopa, ki raste iz stene; govoril je tudi o živini in o pticah in o laznini in o ribah." (1 Kr 4,32.33)
V Salomonovih pregovorih so poudarjena načela svetega življenja in plemenitega prizadevanja, načela, ki izvirajo iz nebes in vodijo k pobožnosti, načela, ki bi morala uravnavati/33/ vse življenjske dejavnosti. Zaradi razglašanja teh načel in priznavanja Boga kot njega, komur pripadata vsa hvala in čast, je bila Salomonova vladavina v prvih letih obdobje tako moralnega napredka kakor tudi materialne blaginje.
Zapisal je: "Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti z njo. Dolgost dni je v njeni desnici, v njeni levici bogastvo in čast. Njene poti so poti miline in vse njene steze mir. Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži." (Prg 3,13-18)
"Začetek modrosti je, pridobi modrost, in za vse svoje imetje si pridobi razumnost. Začetek modrosti je Gospodov strah. Gospodov strah je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim." (Prg 4,7; Ps 111,10; Prg 8,13)
Le zakaj Salomon v poznejših letih ni upošteval teh čudovitih modrih besed! Le zakaj si je on, ki je dejal: "Ustne modrih trosijo znanje," (Prg 15,7) in je sam poučeval zemeljske kralje, naj dajo Kralju kraljev hvalo, ki so jo želeli izkazati pozemskemu vladarju, z "usti, spačenostim vdanimi", v "napuhu in prevzetnosti" (Prg 8,13) prilastil slavo, ki pripada samo Bogu!/34/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!