 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Očaki in preroki (Ellen G. White)
67. Starodavno in sodobno čarovništvo (angleško)
Svetopisemsko poročilo o Savlovem obisku ženske v Endorju povzroča zmedo pri mnogih proučevalcih Svetega pisma. Nekateri trdijo, da je bil Samuel dejansko navzoč v pogovoru s Savlom, toda samo Sveto pismo daje dovolj osnov za nasproten sklep. Če je bil Samuel v nebesih, kakor nekateri trdijo, je moral biti poklican od tam ali po Božji ali pa Satanovi moči. Nihče niti za trenutek ne verjame, da je Satan imel moč poklicati svetega Božjega preroka iz nebes, da bi počastil zaklinjanje malopridne ženske. Prav tako ne moremo sklepati, da ga je v vedeževalkino jamo poklical Bog, saj je Gospod že zavrnil pogovor s Savlom po sanjah, Urimu ali po prerokih. (1 Sam 28,6) To so bili od Boga določeni prenosniki sporočil in ni jih obšel, da bi oddal sporočilo po Satanovem pomočniku.
Samo sporočilo zadostno dokazuje, od kod izvira. Njegov cilj ni bil voditi Savla k spokorjenju, temveč ga pognati v pogubo. To pa ni Božje, temveč Satanovo delo. Še več, Savlovo posvetovanje z vedeževalko je v Svetem pismu navedeno kot eden od razlogov, zakaj ga je Bog zavrgel in ga prepustil propadu: "In tako je umrl Savel v svoji nezvestobi, ki se je z njo izneveril Gospodu, zoper Gospodovo besedo, ki je ni izpolnil, pa tudi zato, ker je poiskal rotilko mrtvih, da jo je vprašal, Gospoda pa ni vprašal. Zato ga je usmrtil in naklonil je kraljestvo Davidu, Jesejevemu sinu." (1 Let 10,13.14) Tukaj je jasno navedeno, da je Savel povprašal rotilko mrtvih, ne pa Gospoda. Ni govoril s Samuelom, Božjim prerokom, marveč se je po vedeževalki pogovarjal s Satanom. Satan ni mogel predstavljati pravega Samuela, je pa predstavil ponaredek, ki je služil njegovi prevari./683/
Skoraj vse oblike starodavnega čaranja in magije so bile utemeljene na verovanju, da imajo občestvo z mrtvimi. Kdor se je ukvarjal s klicanjem mrtvih, je trdil, da je govoril z duhovi umrlih in po njih prejel spoznanje o prihodnjih dogodkih. Ta običaj posvetovanja z mrtvimi je opisan tudi v Izaijevi prerokbi: "In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo svojega Boga? Za žive naj vpraša mrtve?" (Iz 8,19)
To isto verovanje v občestvo z mrtvimi je oblikovalo vogelni kamen poganskega malikovanja. Verovali so, da so poganski bogovi poboženi duhovi umrlih junakov. Tako je bila poganska vera češčenje mrtvih. To je očitno iz Svetega pisma. V poročilu o Izraelovem grehu v Bet-peorju je navedeno: "Izrael pa je ostal v Sitimu; in ljudstvo začne nečistovati s hčerami Moabcev, ki so povabile ljudstvo k daritvam svojih bogov; in jedlo je ljudstvo in se priklanjalo njihovim bogovom. In Izrael se je oprijel Baal-peorja." (4 Moj 25,1-3) Psalmist nam pove, katere vrste bogovom so darovali daritve. Ko govori o istem izraelskem odpadu, pravi: "Združili so se tudi z malikom Baal-peorjem in jedli daritve mrtvim," (Ps 106,28) kar pomeni daritve, ki so jih darovali mrtvim.
Poboževanje mrtvih je imelo vodilno mesto v skoraj vsakem poganskem sistemu in prav tako domnevno občestvo z mrtvimi. Verjeli so, da bogovi sporočajo svojo voljo ljudem in prav tako dajejo nasvete, če jih zanje vprašajo. O tem nam govorijo razvpita preročišča v Grčiji in Rimu.
Verovanje v občestvo z mrtvimi še vedno obstaja celo v deželah, ki so priznane za krščanske. Pod imenom spiritizma se je zelo razširila navada vzdrževanja zveze z bitji, ki trdijo, da so duhovi umrlih. To je preračunano tako, da pridobi naklonjenost njih, ki so svoje ljubljene položili v grob. Duhovna bitja se včasih prikažejo osebam v obliki umrlih prijateljev in poročajo o dogodkih, ki so povezani z njihovim življenjem, ter opravljajo dejanja, ki so jih opravljali, ko so še živeli. Na ta način vodijo ljudi k verovanju, da so njihovi mrtvi prijatelji angeli, ki lebdijo okoli njih in govorijo/684/ z njimi. Kdor tako domneva, da so to duhovi umrlih, je malikovalec, in za mnoge je njihova beseda veljavnejša od Božje.
Mnogi pa jemljejo spiritizem kot sleparstvo. Razodetja, s katerimi podpirajo svoje trditve o nadnaravnem značaju, so pripisana posrednikovi prevari. Medtem ko je res, da so bile posledice zvijače pogosto podtaknjene kot pristna razodetja, so obstajali tudi očitni dokazi o nadnaravni moči. Mnogi, ki zavrnejo spiritizem kot sad človeške spretnosti ali prekanjenosti, bodo sprejeli njegove trditve, ko se bodo srečali z razodetji, ki jih ne bodo mogli pripisati ničemur od tega.
Sodobni spiritizem in oblike starodavnega čaranja ter češčenje malikov - vse pa ima občestvo z mrtvimi za svoje osnovno načelo - so utemeljeni na prvi laži, s katero je Satan zapeljal Evo v Edenu: "Nikakor ne umreta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, ... bosta kakor Bog." (1 Moj 3,4.5) Enako so utemeljeni na laži in jo ponavljajo enako, ker so enako od očeta laži.
Hebrejcem je bilo izrecno prepovedano na kakršen koli način sodelovati v lažnem občestvu z mrtvimi. Bog je ta vrata učinkovito zaprl, ko je dejal: "Mrtvi pa ničesar ne vedo. ... In nimajo več deleža vekomaj na vsem, kar se godi pod soncem. Njegov duh izide, pa se povrne v svoj prah, isti dan minejo vse njegove misli." (Prop 9,5.6; Ps 146,4) In Gospod je Izraelu izjavil: "Tudi zoper dušo, ki se obrača k rotilcem mrtvih in k vražarjem, da bi šla v nečistosti za njimi, zoper tako dušo obrnem svoje obličje in ga iztrebim izmed njegovega ljudstva." (3 Moj 20,6)
Vražarski duhovi niso duhovi umrlih, temveč hudobni angeli, Satanovi poslanci. Kakor smo videli, je starodavno malikovalstvo zajemalo oboje; češčenje mrtvih in domnevno občestvo z njimi. O tem pa Sveto pismo pravi, da je bilo demonsko češčenje. Apostol Pavel svari svoje brate pred kakršnim koli sodelovanjem v malikovanju svojih poganskih sosedov, rekoč: "Kar žrtvujejo pogani, ... žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da boste vi/685/ deležniki zlih duhov." (1 Kor 10,20) Ko psalmist govori o Izraelu, pravi: "In darovali so svoje sinove in svoje hčere hudim duhovom," in v naslednji vrsti pojasnjuje, da so jih žrtvovali "kanaanskim malikom". (Ps 106,37.38) V svojem domnevnem češčenju mrtvih so ljudje v resnici častili hudobne duhove.
Sodobni spiritizem počiva na istem temelju, je le oživitev v novi podobi čaranja in češčenja hudobnih duhov, ki jih Bog obsoja in prepoveduje že od starodavnosti. V Svetem pismu je napovedano, "da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov". (1 Tim 4,1) Pavel v drugem listu Tesaloničanom kaže na posebno Satanovo delovanje v spiritizmu kot na dogodek, ki se bo zgodil tik pred drugim Kristusovim prihodom. Ko govori o drugem Kristusovem prihodu, pravi: "Po Satanovem delovanju z vso močjo in z znamenji in lažnivimi čudeži." (2 Tes 2,9) In Peter opisuje nevarnosti, katerim bo izpostavljena cerkev v poslednjih dneh, ter pravi, kakor so bili lažni preroki, ki so vodili Izraela v greh, tako bodo lažni učitelji "vtihotapljali pogubne krive nauke in zatajevali celo Gospoda, ki jih je odkupil. ... In mnogo jih bo hodilo za njihovimi razuzdanostmi." (2 Pet 2,1.2) Tukaj je apostol pokazal na eno od značilnosti spiritističnih učiteljev. Nočejo priznati Kristusa za Božjega Sina. Glede takih učiteljev ljubljeni Janez govori: "Kdo je lažnik, če ne tisti, ki taji, da Jezus je Kristus? Ta je antikrist, ki taji Očeta in Sina. Vsak, ki taji Sina, tudi Očeta nima." (1 Jan 2,22.23) Spiritizem z zanikanjem Kristusa zanika oba - Očeta in Sina - Sveto pismo pa to razglaša za razodetje antikrista.
Z napovedjo Savlove usode, ki je prišla po Endorki, je Satan načrtoval ujeti v past izraelsko ljudstvo. Upal je, da jih bo navdihnilo zaupanje v vedeževalko in se bodo posvetovali z njo. Tako bi se odvrnili od Boga kot svojega svetovalca in se postavili pod Satanovo vodstvo. Vaba, s katero spiritizem privlači množice, je njena domnevna moč, da odgrinja zastor s prihodnosti in ljudem razodeva, kar je Bog skril. Bog nam je v svoji/686/ besedi razodel velike prihodnje dogodke - vse, kar je za nas pomembno vedeti - in dal varno vodstvo našim nogam sredi vseh nevarnosti. Satanov namen pa je uničiti človekovo zaupanje v Boga, ga narediti nezadovoljnega z življenjskimi razmerami in ga voditi, da išče spoznanje o tem, kar mu je Bog modro prikril, ter prezirati, kar je razkril v svoji Sveti besedi.
Mnogi postanejo nemirni, ko ne poznajo natančnega izida zadev. Ne prenesejo negotovosti in v svoji nepotrpežljivosti nočejo čakati, da bi videli Božje zveličanje. Pričakovana zla jih skoraj obnorijo. Prostor dajejo svojim upornim čustvom in tekajo sem ter tja v nebrzdani potrtosti ter iščejo pojasnitev glede tega, kar ni bilo razodeto. Če bi samo zaupali v Boga in čuli v molitvi, bi dobili božansko tolažbo. Njihov duh bi se umiril v občestvu z Bogom. Utrujeni in preobremenjeni bi našli pokoj svojim dušam, če bi le šli k Jezusu. Ko pa zanemarijo sredstva, ki jih je Bog namenil za njihovo tolažbo, in se zatekajo k drugim virom v upanju, da bodo zvedeli, kar jim je Bog zadržal, ponovijo Savlovo napako in končno doživijo le zlo.
Bog s takim ravnanjem ni zadovoljen, to pa je izrazil z najjasnejšimi izrazi. Ta nepotrpežljiva naglica, da bi odstranili zaveso s prihodnosti, razodeva pomanjkanje vere v Boga in pušča človeka odprtega za domneve mojstrskega zapeljivca. Satan vodi ljudi, da se posvetujejo z njimi, ki imajo vračarskega duha. Z razodevanjem skritih preteklih stvari navdihuje zaupanje v njegovo moč, da lahko napove prihodnje dogodke. Z izkušnjami, ki jih je pridobil v dolgih stoletjih, lahko sklepa z vzroka na posledice in pogosto napove precej natančno nekaj prihodnjih dogodkov v človekovem življenju. Tako prevara uboge, zapeljane ljudi in jih privede v svojo oblast ter jih naredi za ujetnike svoje volje.
Bog nam je dal po preroku opozorilo: "In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo svojega Boga? Za žive naj vpraša mrtve? Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje." (Iz 8,19.20)
Ali naj gredo oni, ki imajo svetega Boga, ki je neskončen v modrosti in/687/ moči, k vedežem, katerih znanje prihaja iz domačnosti s sovražnikom našega Gospoda? Sam Bog je luč svojemu ljudstvu; veleva jim, naj uprejo svoje oči z vero na blaženosti, ki so zastrte človeškim očem. Sonce pravičnosti pošilja svoje jasne žarke v njihovo srce; imajo luč z nebeškega prestola in se ne želijo odvrniti od izvira svetlobe k Satanovim poslancem.
Savlu namenjeno demonsko sporočilo kljub žigosanju greha in prerokbi o povračilu ni bilo namenjeno, da bi ga spremenilo, temveč da bi ga pognalo v obup in pogubo. Pogosteje pa bolje služi skušnjavčevemu namenu, če ljudi zvabi v uničenje z laskanjem. Nauk hudobnih duhov v starodavnih časih je pospeševal nizkotno svoboščino. Božanski predpisi, ki so obsojali greh in spodbujali pravičnost, so bili opuščeni. Resnica se je jemala zlahka, nečistost pa ni bila le dovoljena, marveč so jo tudi ukazali. Spiritizem pravi, da ni ne smrti, ne greha, ne sodbe, ne povračila; da so ljudje "nepadli polbogovi"; da je želja največji zakon in da je človek odgovoren le samemu sebi. Pregrade, ki jih je postavil Bog, da bi zaščitil resnico, čistost in spoštovanje, so podrte, zaradi česar se mnogi opogumijo v grehu. Ali tak nauk ne spominja na vir, ki je podoben češčenju hudobnih duhov?
Gospod je Izraelu predstavil posledice vzdrževanja občestva s hudobnimi duhovi v ogabnosti Kanaancev: bili so brez naravnih čustev, malikovalci, prešuštniki, morilci in gnusni zaradi vsake pokvarjene misli in ostudnega delovanja. Ljudje ne poznajo lastnega srca, kajti "srce je nad vse varljivo in hudo popačeno". (Jer 17,9) Bog pa razume nagnjenja izprijene človeške narave. Takrat je kakor tudi zdaj Satan poskušal vzpostaviti razmere, ki bodo naklonjene uporu, da bi se Izraelci priskutili Bogu kakor Kanaanci. Sovražnik ljudi je vedno na preži, da odpre poti za neomejen pretok zla v nas, saj želi našo pogubo in obsodbo pred Bogom.
Satan se je odločil zadržati svojo oblast nad Kanaanom. Ampak ko je Kanaan postal prebivališče Izraelovih otrok in je Božji zakon postal zakon dežele, je zasovražil Izraela s krutim in zlobnim sovraštvom ter koval njegovo uničenje./688/ S pomočjo hudobnih duhov so vpeljali tuje bogove. Zaradi prestopanja se je izvoljeno ljudstvo nazadnje razkropilo iz obljubljene dežele. To zgodovino si Satan prizadeva ponoviti v današnjem času. Bog vodi svoje ljudstvo iz posvetne gnusobe, da bi lahko izpolnjevali njegov zakon, zaradi česar bes "tožnika naših bratov" ne pozna meja. "Ker dol je šel Hudič k vam z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa." (Raz 12,10.12) Vzorčna obljubljena dežela je tik pred nami, Satan pa se je odločil, da bo uničil Božje ljudstvo in ga odrezal od njihove dediščine. Svarilo "čujte in molite, da ne zaidete v skušnjavo", (Mar 14,38) ni bilo še nikoli tako potrebno, kakor je prav zdaj.
Gospodova beseda starodavnemu Izraelu je namenjena tudi njegovemu ljudstvu v tem veku: "Ne obračajte se k rotilcem mrtvih, ne k vražarjem, ne iščite jih, da bi se po njih oskrunili; zakaj gnusoba je Gospodu, kdor koli dela kaj takega." (3 Moj 19,31; 5 Moj 18,12)/689/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!