 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Očaki in preroki (Ellen G. White)
54. Samson (angleško)
Temeljno besedilo Sod 13 do 16
Sredi zelo razširjenega odpadništva so Božji zvesti častilci še naprej prosili Boga za Izraelovo rešitev. Čeprav na videz ni bilo odgovora in je iz leta v leto zatiralčeva moč še bolj pritiskala deželo, je Božja previdnost pripravljala pomoč zanje. In ravno v prvih letih filistejskega zatiranja se je rodil otrok, po katerem je Bog nameraval ponižati moč mogočnih sovražnikov.
Na meji hribovite dežele, ki je nadzorovala filistejsko ravnino, je stalo majhno mesto Zora. Tukaj je živela Manoahova družina, ki je bila iz Danovega rodu. Bili so ena izmed redkih družin, ki je sredi splošne popačenosti ostala zvesta Jahveju. Nerodovitni Manoahovi ženi se je prikazal "Gospodov Angel" (Sod 13,3) s sporočilom, da bo dobila sina, po katerem bo Bog začel osvobajati Izraela. S tem v mislih ji je dal Angel navodila glede njenih navad in tudi glede ravnanja z otrokom: "Sedaj pa, varuj se, pravim, da ne piješ vina in močne pijače in ne ješ nič nečistega." (Sod 13,4) Ista prepoved je veljala od samega začetka tudi za otroka. Dodano navodilo je določalo, naj mu ne strižejo las, saj bo posvečen Bogu kot posvečenec od rojstva.
Žena je poiskala moža, mu opisala Angela in ponovila njegovo sporočilo. Mož pa se je bal, da ne bi naredila kakšne napake v pomembnem delu, ki jima je bilo zaupano. Zato je molil: "O, Gospod, prosim, daj, da pride Božji mož, ki si ga bil poslal, zopet k nama ter naju pouči, kako naj ravnava z dečkom, ki se bo rodil." (Sod 13,8)
Ko se je Angel ponovno prikazal, ga je Manoah nestrpno vprašal: "Kaj bodi pravilo za dečka in njegovo delo?" (Sod 13,12) Ponovljeno je bilo prejšnje navodilo: "Vsega, kar sem/560/ povedal ženi, naj se ona varuje. Naj ne uživa ničesar, kar pride iz vinske trte, niti ne pije vina, ne močne pijače in ne je nič nečistega; in vse, kar sem ji zapovedal, naj izpolnjuje." (Sod 13,13.14)
Bog je imel v načrtu za obljubljenega Manoahovega otroka pomembno delo. Da bi mu zagotovil lastnosti, ki so potrebne zanj, so morale biti življenjske navade matere in otroka skrbno predpisane. Angelovo navodilo za Manoahovo ženo je bilo: "Naj ... ne pije vina, ne močne pijače in ne je nič nečistega; in vse, kar sem ji zapovedal, naj izpolnjuje." (Sod 13,14) Otroka bodo materine navade zaznamovale za dobro ali pa slabo. Sama mora živeti po načelih zmernosti in samoodpovedi, če želi dobro svojemu otroku. Nespametni svetovalci materi svetujejo, da je potrebno zadovoljiti vsako željo in vzgib, toda tak nauk je lažen in škodljiv. Mati je z ukazom samega Boga najresneje obvezna izvajati samoobvladovanje.
Kakor matere tudi očetje nosijo to odgovornost. Oba starša prenašata na otroke svoje značajske lastnosti, duševne in telesne, svoja nagnjenja in strasti. Posledica starševske nezmernosti je, da otrokom pogosto manjka telesne odpornosti ter duševnih in moralnih moči. Uživalci alkohola in tobaka prenašajo na svoje otroke svoja nenasitna hrepenenja, razdraženo kri in preobčutljive živce. Samopašni pogosto zapustijo svojim potomcem kot zapuščino svoje nesvete želje in celo odvratne bolezni. In ker imajo otroci manj moči za upiranje skušnjavam, kakor so je imeli njihovi starši, vsak rod teži k temu, da pada vse niže. Starši so precej odgovorni za betežnosti tisočih, ki se rodijo gluhi, slepi, bolni ali prizadeti, in ne samo za neobvladljive želje in pokvarjeni tek svojih otrok.
Vsaka mati in oče bi se morala vprašati: "Kaj bodi pravilo za otroka, ki se nama bo rodil?" Učinek predrojstnih vplivov mnogi jemljejo zlahka. Iz nebes poslano navodilo tem hebrejskim staršem, ki je bilo dvakrat ponovljeno na zelo jasen in resen način, kaže, kako naš Stvarnik gleda na to.
Ni bilo dovolj, da obljubljeni otrok prejme od staršev dobro zapuščino. Temu mora slediti skrbna/561/ vzgoja in oblikovanje pravih navad. Bog je ukazal, da mora biti prihodnji Izraelov sodnik in rešitelj že od otroštva vzgojen v strogi zmernosti. Od rojstva mora biti posvečenec in tako pod neprestano prepovedjo uporabe vina ali močne pijače. Naukov zmernosti, samoodpovedi in samonadzora moramo otroke učiti že kot dojenčke.
Angelova prepoved je obsegala uživanje vsega nečistega. Razlika med čisto in nečisto hrano ni bila samo obredni in samovoljni predpis, marveč je temeljila na zdravstvenih načelih. Izpolnjevanju te razlike lahko precej pripišemo čudovito čilost, ki je tisoče let odlikovala judovsko ljudstvo. Načela zmernosti zajemajo še vse drugo, ne pa samo prepoved uživanja opojnih pijač. Uporaba poživitvene in težko prebavljive hrane je pogosto enako škodljiva zdravju in v mnogih primerih poseje seme pijanstva. Prava zmernost nas uči opustiti vse, kar je škodljivo, in razumno uporabljati, kar je zdravo. Malo jih je, ki pravilno dojemajo, kako zelo imajo njihove prehrambene navade opraviti z njihovim zdravjem, značajem, z njihovo uporabnostjo na svetu in z večno usodo. Tek mora biti vedno podrejen moralnim in razumskim močem. Telo bi moralo služiti duhu, ne pa duh telesu.
Božanska obljuba Manoahu se je v primernem času izpolnila v rojstvu sina, ki so ga poimenovali Samson. Ko je deček rasel, je postalo očitno, da ima neprimerljivo telesno moč. Samson in njegovi starši so dobro vedeli, da to ni odvisno od njegovih čvrstih mišic, temveč od njegovega stanja posvečenosti, katerega simbol so bili njegovi nestriženi lasje. Če bi Samson ubogal božanska navodila tako zvesto kakor njegovi starši, bi bila njegova usoda plemenitejša in srečnejša. Ampak zveza z malikovalci ga je pokvarila. Ker je bilo mesto Zora blizu filistejske dežele, se je Samson prijateljsko pomešal s Filistejci. Tako je v njegovi mladosti pognala domačnost in postala vpliv, ki je potemnil vse njegovo življenje. Mladenka, ki je živela v filistejskem mestu Timnati, je pritegnila Samsonovo pozornost, in sklenil se je z njo oženiti. Svojim bogaboječim staršem, ki so ga poskušali odvrniti od tega namena, je odgovoril: "Ker ta je prava mojim očem." (Sod 14,3) Starša sta končno popustila njegovim željam in prišlo je do poroke./562/
Ravno ko je Samson stopil v moško dobo, v čas, ko naj bi izvršil svoje božansko poslanstvo - v čas, ko naj bi bil skrajno zvest Bogu - se je povezal z Izraelovimi sovražniki. Ni spraševal, ali bo poveličeval Boga, če se bo povezal z ženo po svoji izbiri in se postavil v položaj, kjer ne bo mogel izpolniti namena s svojim življenjem. Bog je vsem, ki ga najprej želijo poveličati, obljubil modrost; ni pa obljube zanje, ki se trudijo zadovoljiti samo svoje želje.
Koliko jih ravna enako, kakor je Samson! Kako pogosto se sklepajo poroke med pobožnimi in brezbožnimi, ker pri izbiri mož in žena vlada samo telesna nagnjenost! Mladi ne vprašajo za nasvet Boga, niti nimajo pred očmi njegove slave. Krščanstvo bi moralo imeti odločilen vpliv na zakonsko zvezo. Prevečkrat se zgodi, da vzgibi, ki vodijo v to zvezo, niso v skladnosti s krščanskimi načeli. Satan si nenehno prizadeva okrepiti svojo moč nad Božjim ljudstvom tako, da jih napeljuje v zvezo s svojimi podložniki. Da bi to dosegel, si prizadeva v njihovih srcih zbuditi neposvečene strasti. Gospod je v svoji besedi jasno poučil svoje ljudstvo, naj se ne poročajo s tistimi, v katerih ne biva njegova ljubezen. "Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? Ali kakšen delež ima vernik z nevernikom? A kakšna je zveza Božjega templja z maliki?" (2 Kor 6,15.16)
Na svojem poročnem slavju se je Samson sprijateljil z njimi, ki so sovražili Izraelovega Boga. Kdor koli prostovoljno stori tako zvezo, bo čutil za potrebno, da se nekako prilagodi navadam in običajem svojih tovarišev. Tako porabljen čas je slabši od zapravljenega. Misli se in govori o tem, kar teži k uničenju trdnjav načel ter k oslabitvi zatočišča duše.
Žena, zaradi katere je Samson prestopil Božji ukaz, se je še pred koncem poročnega slavja izkazala za nezvesto. Zaradi njene nezvestobe razkačen Samson jo je za nekaj časa zapustil in se sam vrnil na dom v Zoro. Kasneje se je omehčal in odšel po svojo nevesto. Tedaj pa je izvedel, da je žena drugemu. Njegovo maščevanje - uničil je vsa filistejska polja in vinograde - je povzročilo, da so jo umorili. V bistvu pa so bile njihove grožnje tiste, ki so jo pripeljale do tega, da je izdala njega,/563/ s komer so se začele težave. Samson je že dokazal svojo nenavadno moč, ko je lastnoročno ubil mladega leva in trideset Askeloncev. Zdaj, ko je bil razkačen zaradi barbarskega umora njegove žene, je napadel Filistejce in jih udaril ter jim razbil "pleča in ledja s hudimi udarci". (Sod 15,8) Potem si je zaželel varno zatočišče pred sovražniki. Zato se je umaknil v skalno razpoko v Etamu v Judovem rodu.
Do tega kraja ga je preganjala močna sila. Judovi prebivalci so se prestrašeni strinjali, da ga izdajo njegovim sovražnikom. Skladno s tem se je k njemu odpravilo tri tisoč Judov. Toda tudi v taki nadštevilčnosti se mu niso upali približati, ker niso bili prepričani, da jim ne bo storil žalega. Samson je privolil, da ga zvežejo in izročijo Filistejcem, vendar je najprej zahteval od Judovcev obljubo, da ga sami ne bodo napadli in tako prisilili, da jih uniči. Dovolil jim je, da ga zvežejo z dvema novima vrvema in odvedejo v tabor njegovih sovražnikov, ki so se tega zelo razveselili. Toda ko so še njihovi kriki odmevali sredi hribov, je Gospodov Duh prišel z močjo nadenj. Raztrgal je močne nove vezi, kakor da bi bile v ognju ožgan lan. Potem je posegel po prvem orožju, ki mu je bilo pri roki. Kljub temu da je bila to samo oslovska čeljust, je bila učinkovitejša od meča ali kopja. Filistejce je tolkel, dokler niso v strahu zbežali, in pustil tisoče mož mrtvih na polju.
Če bi bili Izraelci pripravljeni pridružiti se Samsonu in iti za njim v zmago, bi se lahko že takrat osvobodili moči svojih zatiralcev. Vendar so postali malodušni in strahopetni. Zanemarili so delo, ki jim ga je zapovedal izvršiti Bog - naj preženejo pogane - in se združili z njimi v ponižujočih običajih, dovoljevali njihovo krutost ter celo odobravali njihovo krivičnost, dokler ni bila usmerjena proti njim samim. Ko so se podvrgli zatiralčevi moči, so se divje prepustili sramoti, ki bi ji lahko ušli, če bi ubogali Boga. Tudi ko jim je Gospod obudil rešitelja, so ga pogosto zapustili in se združili s sovražniki.
Potem ko je Samson zmagal, so ga Izraelci postavili za sodnika. Izraelu je vladal dvajset let. Toda en napačen korak pripravi/564/ pot drugemu. Samson je prestopil Božji ukaz, ko je vzel za ženo Filistejko, in zopet si je v popustljivosti nepostavnemu poželenju upal mednje - in sicer med svoje smrtne sovražnike. Ker je zaupal v svojo veliko moč, ki je Filistejce navdala s tako grozo, je drzno šel v Gazo, da bi obiskal tamkajšnjo vlačugo. Mestni prebivalci so zvedeli za njegovo navzočnost. Bili so željni maščevanja. Njihov sovražnik je bil varno zaprt med zidovi najmočneje utrjenega mesta. Bili so prepričani, da imajo svoj plen v pesti in so samo čakali na jutro, da bi izvršili svojo zmago. Opolnoči je Samson vstal. Obtožujoči glas vesti ga je napolnil z obžalovanjem, ko se je spomnil, da je prelomil svojo prisego posvečenosti. Kljub njegovemu grehu ga Božja milost ni zapustila. Njegova nenavadna moč mu je ponovno pomagala, da se je rešil. Ko je prišel k mestnim vratom, jih je odtrgal s tečajev ter skupaj s podboji in zapahi odnesel na vrh hriba na poti v Hebron.
Toda tudi zdaj, ko je za las ušel, ni zapustil svojih hudobnih poti. Ni si več upal vrniti med Filistejce, marveč je iskal čutna zadovoljstva, ki so ga zvabila v pogubo. "Potem pa se zaljubi v ženo v dolini Soreku," (Sod 16,4) kar je bilo blizu njegovega rojstnega kraja. Ime ji je bilo Delila - "uničevalec". Soreška dolina je slovela po vinogradih. To je bila prav tako skušnjava za omahujočega posvečenca, ki je že popustil uporabi vina ter tako prelomil še eno vez, ki ga je povezovala s čistostjo in Bogom. Filistejci so budno pazili na svojega sovražnika, in ko se je ponižal s to novo zvezo, so se odločili, da ga pogubijo z Delilino pomočjo.
V Soreško dolino so poslali odpravo, ki so jo sestavljali vodilni možje iz vsake filistejske pokrajine. Niso si ga upali prijeti, dokler je imel tako veliko moč. Njihov namen pa je bil zvedeti, če je mogoče, kaj je skrivnost njegove moči. Zato so podkupili Delilo, da bi to raziskala in razodela.
Ko je izdajalka mučila Samsona z vprašanji, jo je zapeljal z izjavo, da bo postal šibak kakor drugi možje, če opravijo nekaj dejanj. Ko je zadevo preizkusila, je odkrila prevaro. Obtožila ga je laganja, rekoč: "Kako smeš reči, da me ljubiš, ko vendar tvoje srce ni z menoj? Že trikrat si se norčeval/565/ z menoj in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč." (Sod 16,15) Trikrat je imel Samson najjasnejše dokaze, da so se Filistejci povezali z njegovo očarljivko, da bi ga pogubili. Po spodletelem namenu pa je ravnala, kakor da bi šlo za šalo, zato je Samson slepo odgnal strah.
Dan za dnem ga je Delila rotila, dokler da mu je duša obnemogla do smrti, ampak kljub temu ga je ob njej držala spretna moč. Končno je bil Samson premagan in ji je izdal skrivnost: "Nikoli mi ni prišla britev na glavo, kajti Božji posvečenec sem od materinega telesa. Ko bi me obrili, me zapusti moja moč, da oslabim in bom kakor kateri koli človek." (Sod 16,17) K filistejskim knezom je nemudoma poslala poslanca, da jih je rotil, naj brez obotavljanja pohitijo k njej. Medtem ko je vojščak spal, so mu z glave ostrigli goste pramene las. Potem je kakor že trikrat poprej zaklicala: "Filistejci nadte, Samson!" (Sod 16,20) Ko se je takoj zbudil, je hotel kakor prej uporabiti svojo moč, in jih uničiti; toda njegove slabotne roke niso izpolnile njegovih ukazov, in ni vedel, "da je Gospod odstopil od njega". (Sod 16,20) Ko so ga obrili, ga je začela Delila prva mučiti in preizkušati njegovo moč, kajti Filistejci si niso upali približati, dokler se niso popolnoma prepričali, da je njegova moč minila. Potem so ga prijeli, mu iztaknili oči in odpeljali v Gazo. Tam so ga v ječi zvezali z verigami in mu naložili naporno delo.
Kakšna sprememba zanj, ki je bil Izraelov sodnik in prvak! Zdaj je bil šibak, slep, ujet, ponižan do najbolj hlapčevske službe! Po malem je kršil pogoje svojega svetega poklica. Bog ga je dolgo prenašal; ko pa se je podvrgel moči greha in izdal svojo skrivnost, ga je Gospod zapustil. V samih dolgih laseh ni bilo nobene moči; bili pa so znamenje njegove zvestobe Bogu. Ko je popustil poželenju in mu žrtvoval simbol, je prav tako zapravil blagoslove, katerih znamenje so bili.
Samson je v trpljenju in ponižanju, kar je pomenilo zabavo za Filistejce, spoznal več o svoji šibkosti kakor kdaj prej. Njegova beda ga je vodila k spokorjenju. Ko so njegovi lasje rastli, se je postopoma vrnila tudi njegova moč. Ker pa so ga imeli njegovi sovražniki za uklenjenega in nemočnega jetnika, niso bili zaskrbljeni.
Filistejci so svojo zmago pripisali svojim bogovom. Vriskali/566/ so od veselja, da so se uprli Izraelovemu Bogu. V čast Dagonu, ribjemu bogu, zaščitniku morja, so pripravili slavje. Iz mesta in dežele po vsej filistejski dolini so se zbrali ljudje in njihovi knezi. Trume častilcev so napolnile velik tempelj in se gnetle po hodnikih do strehe. To je bil prizor veseljačenja in radosti. Blišč daritvene službe sta spremljala glasba in veseljačenje. Potem so kot glavno trofejo Dagonove moči pripeljali Samsona. Njegov prihod so spremljali zmagoslavni vzkliki. Ljudstvo in poglavarji so se posmehovali njegovi bedi in častili boga, ki je premagal njihovega sovražnika. Po nekem času je Samson, kakor da bi bil utrujen, prosil za dovoljenje, da bi si odpočil med dvema nosilnima stebroma, ki sta podpirala tempeljsko streho. Potem je tiho molil: "O Gospod, Jahve, spomni se me, prosim, in mi vsaj le to pot daj moč, o Bog, da se enkrat maščujem nad Filistejci za obe svoji očesi!" (Sod 16,28) S temi besedami je s svojima močnima rokama objel stebra in zaklical: "Naj umrem s Filistejci!" (Sod 16,30) Nagnil se je, streha je padla in z enim pokom uničila vso množico. "In bilo je več mrtvih, ki jih je ubil v svoji smrti, nego njih, ki jih je pobil v svojem življenju." (Sod 16,30)
Malik in njegovi častilci, duhovnik in kmet, vojščak in plemič, so bili skupaj pokopani pod ruševinami Dagonovega templja. Med njimi je bila velikanska podoba njega, ki ga je Bog izvolil, da bo rešitelj njegovega ljudstva. Novice o strašnem uničenju so prispele v Izraelovo deželo. Samsonovi sorodniki so prišli z gora ter neovirano rešili telo padlega junaka. In ga "odneso gor in ga pokopljejo med Zoro in Estaolom v grobišču Manoaha, njegovega očeta". (Sod 16,31)
Božja obljuba, da bo po Samsonu začel "reševati Izraela iz roke Filistejcev", (Sod 13,5) je bila izpolnjena. Ampak kako temno in strašno je poročilo tega življenja, ki bi lahko bilo hvalnica Bogu in slava narodu! Če bi bil Samson zvest svojemu božanskemu poklicu, bi bil Božji načrt izvršen v njegovo čast in hvalo. On pa je popustil skušnjavi in se izkazal nezvestega zaupanju, ki mu je bilo izkazano. Njegovo poslanstvo se je izpolnilo v porazu, jetništvu in smrti.
V telesni moči je bil Samson najmočnejši človek na zemlji; toda v samonadzorovanju, poštenosti in odločnosti je bil med najšibkejšimi. Mnogi se motijo, ko imajo močna poželenja za močan/567/ značaj, toda resnica je, da je on, ki mu vladajo poželenja, šibak mož. Resnična človekova velikost se meri z močjo čustev, ki jih nadzira, ne pa s čustvi, ki ga nadzirajo.
Božja dobrotljiva skrb je počivala nad Samsonom, da bi bil pripravljen opraviti delo, za katero je bil poklican. Na samem začetku življenja je bil obdan z ugodnimi razmerami za telesno in duhovno moč ter moralno čistost. Toda pod vplivom hudobne družbe je zanemaril zvezo z Bogom, ki je človekova edina varnost, zato ga je odnesla plima zlega. Kogar dolžnost pripelje pred preizkušnjo, je lahko prepričan, da ga bo Bog ohranil. Če pa se človek samovoljno izpostavlja moči skušnjave, bo prej ali slej padel.
Prav te, ki jih Bog namerava uporabiti kot svoja orodja za posebno delo, želi Satan s skrajno močjo zapeljati. Napada nas na naših šibkih točkah, deluje po napakah v značaju, da bi zavladal nad celotnim človekom. Ve, da mu bo uspelo, če bomo gojili te hibe. Ampak nikomur ni treba biti premagan. Človek ni prepuščen samemu sebi, da bi premagal hudobno moč s svojimi slabotnimi napori. Pomoč je pri roki in bo dana vsakemu človeku, ki si je res želi. Božji angeli, ki se vzpenjajo in sestopajo po lestvi, ki jo je videl Jakob v svoji prikazni, bodo pomagali vsakemu, ki želi, splezati celo do najvišjih nebes./568/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!