Vsebina

Nazaj

Naprej

Hrepenenje vekov (Ellen G. White)

56. Blagoslavljanje otrok (angleško)

Temeljno besedilo Mat 19,13-15; Mar 10,13-16; Luk 18,15-17.

Jezus je vedno ljubil otroke. Rad je sprejemal njihovo otroško privrženost in odkritosrčno, nehlinjeno ljubezen. Hvalnice iz njihovih ust so zvenele kakor glasba v njegovih ušesih in osvežile njegovega duha še posebno, kadar je bil izmučen zaradi stika s hinavskimi in prekanjenimi ljudmi. Kjer koli je Zveličar hodil, povsod sta njegov blagi obraz in njegova prijaznost pridobivala ljubezen in zaupanje otrok.

Pri Judih je bila navada, da so matere prinašale otroke k rabinu, da bi jih blagoslovil, položivši roke nanje. Zveličarjevi učenci pa so menili, da je njegovo delo prepomembno, da bi ga tako motili. Ko so torej matere pripeljale otroke k njemu, so jih učenci nejevoljno opazovali. Otroke so imeli za premajhne, da bi lahko imeli kakšno korist od srečanja z Jezusom. Menili so, da bo nejevoljen zaradi njihove navzočnosti. Toda nejevoljen je bil zaradi učencev. Zveličar je razumel skrb in breme mater, ki so si prizadevale vzgojiti svoje otroke po Božji besedi. Slišal je njihove molitve in jih sam pritegnil k sebi.

Neka mati se je s svojim otrokom napotila k Jezusu in med potjo pripovedovala o svojem namenu znanki, ki si je tudi želela, da bi Jezus blagoslovil njenega otroka. Tako se je zbralo več mater s svojimi malčki. Nekateri od njih so že presegli zgodnje otroštvo/511/ in stopili v dobo mladosti. Jezus je dobrohotno poslušal njihove plašne s solzami izgovorjene prošnje. Toda počakal je, da bi videl, kako bodo z njimi ravnali učenci. Ko so ti, misleč, da mu bodo ugodili, začeli matere zavračati, jim je pokazal njihovo zmoto, rekoč: "Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim; zakaj takih je Božje kraljestvo." (Mar 10,14.) Otroke je vzel v naročje, nanje položil roke in jih blagoslovil, zaradi česar so tudi prišli.

Matere so bile potolažene. Domov so se vrnile okrepljene in blagoslovljene zaradi Kristusovih besed. Bile so opogumljene, da z novim veseljem nosijo svoje življenjsko breme in z upanjem delajo za svoje otroke. Današnje matere bi morale sprejeti njegove besede z enako vero. Kristus je tudi danes prav tako naš osebni Zveličar kakor nekoč, ko je živel kot človek med ljudmi. Še danes je pomočnik materam kakor nekoč, ko je jemal otroke v svoje naročje v Judeji. Otroci naših src so prav tako odkupljeni z njegovo krvjo, kakor so bili otroci takratnega časa.

Jezus pozna breme, ki leži na srcu vsake matere. On, čigar mati se je tudi borila s pomanjkanjem in bedo, sočustvuje z vsako materjo pri njenem težavnem delu. On, ki se je podal na dolgo pot, da bi osvobodil stiske ženo Kananičanko, bo storil prav toliko tudi za današnje matere. Njega, ki je vrnil edinca vdovi iz Naina in se je na križu v svojih smrtnih mukah spomnil na svojo mater, še danes gane materinska žalost. V vsaki žalosti in potrebi želi tolažiti in pomagati.

Matere naj pridejo s svojimi težavami k Jezusu. Pri njem bodo našle dovolj milosti, ki jim bo pomagala pri ravnanju z otroki. Vrata so odprta vsaki materi, ki želi položiti svoje breme pred Zveličarjeve noge. Ta, ki je rekel: "Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim," (Mar 10,14.) še vedno vabi matere, naj pripeljejo svoje malčke, da jih blagoslovi. Po veri matere, ki se v molitvi obrača k Bogu, lahko celo novorojenček v njenem naročju počiva v senci Vsemogočnega. Janez Krstnik je bil napolnjen z božanskim Duhom od svojega rojstva. Če želimo živeti v občestvu z Bogom, lahko tudi pričakujemo, da bo Sveti Duh oblikoval naše malčke od njihovih najbolj zgodnjih trenutkov.

Jezus je videl v otrocih, ki so prišli k njemu, bodoče ljudi, ki bodo postali dediči njegove milosti in prebivalci njegovega kraljestva, nekateri od njih pa celo mučenci zanj./512/ Vedel je, da ga bodo ti otroci veliko bolj pripravljeni poslušati in sprejeti za svojega Odrešenika kakor odrasli, od katerih so mnogi imeli posvetno modrost in zakrknjeno srce. S svojim poučevanjem se je spustil na njihovo raven. On, Veličastvo nebes, ni prezirljivo odgovarjal na njihova vprašanja. Svoje pomembne nauke je poenostavil tako, da so ustrezali otroškemu razumevanju. V njihove misli je posejal seme resnice, ki je pozneje vzklilo in obrodilo sad za večno življenje.

Še vedno drži, da so otroci najbolj dojemljivi za evangeljske nauke. Njihova srca so odprta za božanski vpliv in zmožna obdržati sprejete nauke. Majhni otroci so lahko kristjani z izkušnjami, ki ustrezajo njihovim letom. Potrebno jih je vzgajati v duhovnih stvareh, in starši naj bi jih na vse načine spodbujali, da bi se lahko njihov značaj razvijal po Kristusovem zgledu.

Očetje in matere morajo imeti svoje otroke za mlajše člane Gospodove družine, ki so jim zaupani, da jih vzgojijo za nebesa. Nauke, ki se jih sami učimo od Kristusa, moramo prenesti svojim otrokom tako, da jih mladi umi lahko dojamejo. Postopoma jim moramo odkrivati lepoto nebeških načel. Tako krščanski dom postaja šola, v kateri starši delajo kot pomožni učitelji, medtem ko je sam Kristus njihov glavni učitelj.

V delu za spreobrnitev naših otrok ne smemo pričakovati močnih čustev kot bistveni dokaz za prepričanje o grehu. Ni nujno niti vedeti za točen čas njihovega spreobrnjenja. Poučiti jih moramo, da svoje grehe izpovedo Jezusu, ga prosijo za odpuščanje in verujejo, da jim odpušča in jih sprejema, kakor je otroke takrat, ko je živel na svetu.

Ko mati vzgaja otroke, da so ji poslušni, ker jo ljubijo, dobijo najboljše začetne nauke o krščanskem življenju. Materina ljubezen predstavlja otroku Kristusovo ljubezen, in malčki, ki zaupajo materi in jo ubogajo, se učijo zaupati Zveličarju in mu biti poslušni.

Jezus je bil zgled tako otrokom kakor staršem. Govoril je kot tisti, ki ima oblast, in njegove besede je spremljala moč. Vendar pa v svojem ravnanju z grobimi in neobrzdanimi ljudmi ni bil nikoli neprijazen ali nevljuden. Kristusova milost vsadi v srce nebeško dostojanstvo in občutek za pravilno. Ublažuje vse, kar je grobo, in kroti vse, kar je surovo in nevljudno. Pod njenim vplivom se starši navajajo ravnati z otroki kot z razumnimi bitji, tako kakor si pač tudi sami želijo, da bi se ravnalo z njimi./515/

Starši, pri vzgoji otrok proučite nauke, ki jih je Bog dal v naravi. Kako bi gojili nagelj, vrtnico ali lilijo? Vprašajte vrtnarja, kako doseže, da vsaka vejica in vsak list tako lepo raste in se razvija v popolni skladnosti in lepoti. Povedal vam bo, da tega ni dosegel niti z grobim dotikom niti z nasilnim ravnanjem, ker bi s tem samo polomil nežne poganjke. To doseže z majhnimi mnogokrat ponavljajočimi se pozornostmi. Vlaži zemljo, ščiti mlade poganjke pred močnimi vetrovi in sončno pripeko, Bog pa nagrajuje vrtnarjevo skrbnost z bujno rastjo in cvetenjem. V ravnanju z otroki uporabljajte vrtnarjeve metode. Z nežnim dotikom, izkazovanjem prijazne pomoči si prizadevajte oblikovati njihov značaj po Kristusovem zgledu.

Opogumite se, da jasno pokažete ljubezen do Boga in bližnjih. Prava ljubezen se je štela za slabost ter se je zatirala in preprečevala, posledica tega pa je, da je na svetu toliko ljudi zakrknjenih src. Boljša narava teh ljudi je bila zadušena že v otroštvu; in če svetloba božanske ljubezni ne bo omehčala njihove hladne sebičnosti, bo njihova sreča za vedno uničena. Če želimo, da imajo naši otroci nežnega Jezusovega duha in naklonjenost, ki jo angeli razodevajo nam, moramo spodbujati njihove plemenite spodbude.

Učite otroke videti Kristusa v naravi. Vodite jih ven na odprto pod veličastna drevesa, v vrt in jih učite, da vidijo v vseh čudovitih stvarstvih izraz njegove ljubezni. Poučujte jih, da je On dal zakone, ki upravljajo z vsemi bitji, da je dal zakone tudi za nas, in da so ti zakoni dani za našo srečo in veselje./516/ Ne utrujajte jih z dolgimi molitvami in dolgočasnimi opomini, temveč jih z očitnimi nauki iz narave naučite poslušnosti Božjim zakonom.

Ko jih pridobite, da zaupajo v vas kot Kristusove sledilce, jih boste z lahkoto učili o veliki ljubezni, s katero nas je ljubil. Ko jim boste poskušali pojasniti zveličavne resnice in jih opozarjali na Kristusa kot osebnega Zveličarja, bodo poleg vas angeli. Gospod bo očetom in materam dal milost, da bodo pozornost svojih malčkov pritegnili z zgodbo o Betlehemskem otročičku, ki je resnično upanje sveta.

Ko je Jezus rekel učencem, naj ne branijo otrokom priti k njemu, je to govoril svojim sledilcem vseh časov: cerkvenim uslužbencem, pridigarjem, pomočnikom in vsem kristjanom. Jezus vabi otroke k sebi in nam ukazuje: "Ne branite jim!" (Mar 10,14.) S tem želi reči: Otroci bodo prišli k meni, če jim vi tega ne boste preprečili.

Ne popačite Jezusove podobe s svojim nekrščanskim značajem. Ne zadržujte otrok stran od njega s svojo hladnostjo in strogostjo. Nikoli jim ne dajte povoda za misel, da nebesa ne bodo prijeten prostor, če boste tam tudi vi. Ne govorite o verskih zadevah na način, ki ga otroci ne morejo razumeti, in ne ravnajte tako, kakor da se od njih ne pričakuje, da že v otroštvu sprejmejo Kristusa. Ne zapuščajte lažnega vtisa, da je Kristusova vera nekaj mračnega, in da se moramo, če želimo priti k Zveličarju, odpovedati vsemu, kar razveseljuje življenje.

Ko Sveti Duh spodbudi srca otrok, sodelujte v njegovem delu. Učite jih, da jih Zveličar vabi in da zanj ni večjega veselja kakor to, če se mu izročijo v cvetu in svežini svojih let.

Zveličar z neskončno nežnostjo opazuje ljudi, ki jih je odkupil s svojo krvjo. Lasti si jih po zaslugi svoje ljubezni. Opazuje jih z nepopisnim hrepenenjem. Njegovo srce je široko odprto ne samo za otroke z najboljšim vedenjem, temveč tudi zanje, ki so podedovali slabe značajske lastnosti. Mnogi starši ne razumejo, koliko so odgovorni za te pomanjkljivosti svojih otrok. Nimajo dovolj nežnosti in modrosti, da bi se ukvarjali s tavajočimi, ki so zaradi njih postali takšni. Jezus pa z obžalovanjem opazuje take otroke. On pozna vse vzroke in posledice.

Krščanski delavec lahko postane Kristusovo orodje v vodenju takih otrok k Zveličarju. Z modrostjo in tankočutnostjo jih lahko priveže za svoje srce, lahko jih opogumi in jim da upanje ter po Kristusovi milosti lahko vidi njihov spremenjen značaj tako, da se zanje lahko reče: "Zakaj takih je Božje kraljestvo." (Mar 10,14.)/517/


Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!