Vsebina

Nazaj

Naprej

Dejanja apostolov (Ellen G. White)

14. Iskalec resnice (angleško)

Temeljno besedilo: Dej 9,32 do 11,18

Apostol Peter je med svojo službo obiskal tudi vernike v Lidi. Tam je ozdravil Eneja, ki je bil osem let priklenjen na posteljo zaradi ohromelosti. "Eneja, Jezus Kristus te ozdravlja," je dejal apostol: "Vstani in postelji si sam! In precej vstane. In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in Saronu, in so se spreobrnili h Gospodu." (Dej 9,34.35)

V Jopi, ki je bila blizu Lide, pa je živela ženska po imenu Tabita. Ta je bila zelo priljubljena zaradi svojih dobrih del. Bila je zgledna Jezusova učenka in njeno življenje je bilo polno dejanj dobrote. Vedela je, kdo potrebuje udobno oblačilo in kdo sočutje; brezplačno je stregla revnim in žalujočim. Njeni spretni prsti so bili delavnejši kakor njen jezik.

"Zgodi se pa tiste dni, da zboli in umrje." (Dej 9,37) Cerkev v Jopi se je zavedala svoje izgube, in ko so verniki slišali, da je Peter v Lidi, pošljejo poslanca k njemu,/131/ "proseč, naj ne odlaša priti k njim. Peter pa vstane in gre z njima. In ko pride, ga peljejo v gornjo izbo; in vse vdove ga obstopijo, jokajoč in kažoč suknje in oblačila, ki jim jih je delala Srna, dokler je bila z njimi." (Dej 9,38.39) Ker je Srna živela življenje službe, sploh ni čudno, da so ženske jokale in so njihove tople solze padale na mrtvo telo.

Apostolovo srce je bilo ganjeno z usmiljenjem, ko je videl njihovo žalost. Potem je žalujoče prijateljice poslal iz sobe in pokleknil ter ponižno prosil Boga, naj Tabiti vrne življenje in zdravje. Obrnil se je k truplu in rekel: "Tabita, vstani! In ona odpre oči, in ko ugleda Petra, sede." (Dej 9,40) Tabita je bila cerkvi v veliko pomoč, in Bogu se je zdelo primerno pripeljati jo iz sovražnikove dežele, da bodo njene spretnosti in moč še naprej v blagoslov drugim ter bo s tem dokazom svoje moči tudi okrepil Kristusovo delo.

Ko je bil Peter še v Jopi, je prejel sporočilo od Boga, da odnese evangelij Korneliju v Cezareji.

Kornelij je bil rimski stotnik. Bil je bogat mož plemenitega rodu ter imel časti in zaupanja vreden položaj. Po rodu, vzgoji in izobrazbi je bil pogan. Med stiki z Judi pa je pridobil spoznanje o Bogu, zato ga je častil z vsem srcem in kazal iskrenost svoje vere s usmiljenjem do revnih. Daleč naokoli je bil znan po svoji dobrodelnosti, pravično življenje pa mu je prineslo dober sloves med Judi in pogani./132/ Njegov vpliv je bil blagoslov vsem, s katerimi je prišel v stik. Navdihnjeno poročilo opisuje, da je bil "pobožen in bogaboječ z vso svojo hišo, ki je dajal veliko miloščine ljudem in je molil k Bogu neprenehoma". (Dej 10, 2)

Kornelij je veroval v Boga kot Stvarnika nebes in zemlje, zato ga je spoštoval, priznaval njegovo oblast in ga poiskal njegov nasvet v vseh življenjskih zadevah. Jahveju je bil zvest kakor v domačem življenju tako tudi v službenih dolžnostih. V svojem domu je Bogu postavil oltar, ker si ni upal izpeljati svojih načrtov, niti prevzeti odgovornosti brez Božje pomoči.

Četudi je Kornelij veroval v prerokovanja in je pričakoval Mesija, ni poznal evangelija, kakor je razodet v Kristusovem življenju in smrti. Ni bil član judovske cerkve in rabini so nanj gledali kot na pogana in nečistega. Toda isti Sveti Varuh, ki je o Abrahamu dejal, "spoznal sem ga", (1 Mz 18,19) je spoznal tudi Kornelija in mu poslal sporočilo naravnost iz nebes.

Med molitvijo se mu je prikazal angel. Ko je stotnik zaslišal svoje ime, se je ustrašil, čeprav je vedel, da je to Božji poslanec. Vprašal je: "Kaj je, Gospod?" Angel mu je odgovoril: "Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle v spomin pred Bogom. In sedaj pošlji v Jopo mož in pokliči Simona, ki ima priimek Peter. On gostuje pri nekem Simonu strojarju, čigar hiša je pri morju." (Dej 10,4-6)

Natančnost teh navodil, v katerih je podan celo poklic moža, pri katerem je stanoval Peter,/133/ kaže, da so nebesa seznanjena z zgodovino in opravili ljudi v vseh življenjskih razmerah. Bog pozna izkušnjo in delo skromnega delavca prav tako kakor izkušnje in dela kralja na prestolu.

"Pošlji v Jopo mož in pokliči Simona." Tako je dal Bog dokaz, kako gleda na oznanjevanje evangelija in svojo organizirano cerkev. Angelu ni bila dana naloga pojasniti Korneliju zgodovino o križu. Človek, nagnjen k šibkostim in skušnjavam, je bil ta, ki naj bi Korneliju povedal o križanem in vstalem Zveličarju.

Bog za svoje predstavnike med ljudmi ne izbira angelov, ki niso nikoli padli v greh, temveč človeška bitja, ljudi z enakimi strastmi, kakršne imajo ti, katere želijo rešiti. Kristus je prevzel človeškost, da bi dosegel človeštvo. Potrebovali smo božansko-človeškega Zveličarja, da je svetu prinesel zveličanje. In možem in ženam je bila zaupana sveta odgovornost oznanjati "Kristusovo nezasledljivo bogastvo." (Ef 3,8)

Gospod v svoji modrosti pripelje iskalce resnice v stik z bližnjimi, ki poznajo resnico. Nebeški načrt je takšen, da prejemniki prejeto luč podelijo njim, ki so v temi. Človeštvo je s črpanjem svoje zmožnosti iz velikega Vira modrosti, postalo pripomoček, dejavni posrednik, po katerem evangelij izvaja svojo preobražujočo moč v umu in srcu.

Kornelij je z veseljem ubogal videnje. Po angelovem odhodu je poklical "dva svojih domačih in pobožnega vojaka izmed teh, ki so mu vedno služili,/134/ in razloživši jim vse, jih pošlje v Jopo". (Dej 10,7.8)

Angel je po pogovoru s Kornelijem odšel k Petru v Jopo. V tem času je Peter molil na strehi svojega bivališča in beremo da je, "postal lačen in hoče kaj zaužiti; ko pa pripravljajo, se zamakne". (Dej 10,10) Peter ni bil lačen le telesne hrane. Ko je s strehe svojega bivališča opazoval Jopo in okolico, je postal lačen zveličanja svojih rojakov. Občutil je močno željo, da bi jim iz Pisem pokazal prerokbe, ki se nanašajo na Kristusovo trpljenje in smrt.

V videnju je Peter videl, "nebo odprto in da prihaja navzdol nekaka posoda kakor velik prt, in se za četvere vogle spušča na zemljo; v njej so bili raznovrstni četveronožci in zveri in golazen zemlje in nebeške ptice. In veli mu glas: Vstani, Peter, kolji in jej! Peter pa reče: Nikakor ne, Gospod, kajti nikoli še nisem jedel kaj nagnusnega ali nečistega. In glas mu zopet v drugič veli: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto. To pa se je zgodilo trikrat; in takoj je bila posoda vzeta gor v nebo." (Dej 10,11-16)

To videnje je Petru sporočilo grajo in navodila. Razkrilo mu je Božji namen — s Kristusovo smrtjo naj bi pogani postali skupaj z Judi deležni blagoslovov zveličanja. Doslej še noben učenec ni oznanjal evangelija poganom. V njihovih mislih je še zmeraj stala ločilna pregraja, ki je bila odstranjena/135/ s Kristusovo smrtjo, in njihova prizadevanja so bila omejena le na Jude, ker so na pogane gledali kot na izključene od blagoslovov in evangelija. Zdaj pa je Gospod želel naučiti Petra, da božanski načrt zajema ves svet.

Mnogi pogani so željno poslušali oznanjevanje Petra in drugih apostolov in mnogo grških Judov je začelo verovati v Kristusa, toda Kornelijeva spreobrnitev naj bi bila prva pomembna med pogani.

Za Kristusovo cerkev je prišel čas popolnoma nove stopnje dela. Vrata, ki so jih mnogi judovski spreobrnjenci zaprli pred pogani, naj bi se zdaj na stežaj odprla. Pogane, ki so sprejeli evangelij, je bilo treba imeti za enake judovskim učencem, brez obveznosti obreda obreze.

Kako previdno je Bog deloval, da bi premagal predsodke do poganov, ki jih je imel Peter zaradi judovske vzgoje! Z videnjem prta in njegove vsebine je želel apostolov um osvoboditi predsodkov in ga naučiti pomembne resnice, da nebesa ne delajo razlike med ljudmi; da so Judje in pogani enako dragoceni v Božjih očeh; da so po Kristusu pogani lahko deležni blagoslovov in prednosti evangelija.

Medtem ko je Peter razmišljal o pomenu prikazni, so prišli možje, ki jih je poslal Kornelij iz Jope, in se ustavili pred vrati hiše, v kateri je gostoval. Tedaj mu reče Duh:/136/ "Glej, trije možje te iščejo. Vstani torej, stopi dol in pojdi z njimi brez pomišljevanja; zakaj jaz sem jih poslal." (Dej 10,19)

Za Petra je bil to neprijeten ukaz in z odporom na vsakem koraku je prevzel obveznost, vendar si ni drznil nasprotovati. "In Peter gre dol k možem in jim reče: Glejte, jaz sem, ki ga iščete. Kaj je vzrok, da ste prišli?" (Dej 10,21) Povedali so mu o naročilu, rekoč: "Kornelij stotnik, mož pravičen in bogaboječ, ki je na dobrem glasu pri vsem judovskemu ljudstvu, je prejel povelje od svetega angela, naj te pokliče v svojo hišo, da sliši besede od tebe." (Dej 10,22)

S poslušnostjo navodilom, ki jih je pravkar prejel od Boga, je apostol obljubil, da bo šel z njimi. Naslednje jutro se je odpravil skupaj s šestimi soverniki. Ti naj bi bili priče Petrovim besedam in dejanjem, medtem ko bo na obisku pri poganih, kajti vedel je, da se bo moral zagovarjati za očitno kršitev judovskega nauka.

Ko je Peter stopil v poganovo hišo, ga Kornelij ni pozdravil kakor navadnega obiskovalca, ampak kot nekoga, ki ga nebesa častijo in mu ga je Bog poslal. Vzhodnjaška navada je prikloniti se pred knezom ali kako drugo osebnostjo kakor tudi otroci pred starši; toda Kornelij je preplavljen s spoštovanjem do tega, ki mu ga je poslal Bog, da ga poučuje, padel pred apostolove noge in ga častil. Peter se je zgrozil, dvignil je stotnika in dejal: "Vstani! Tudi jaz sem človek." (Dej 10,26)/137/

Medtem ko so Kornelijevi odposlanci odšli opravit nalogo, je stotnik "sklical svoje sorodnike in bližnje prijatelje", (Dej 10,24) da bi kakor on slišali oznanjevanje evangelija. Ko je Peter prispel, je našel veliko skupino, ki je željno čakala, da bi slišala njegove besede.

Zbranim je Peter najprej govoril o judovski navadi, da imajo za nedopustno mešati se s pogani in da takšno početje pomeni obredno skrunitev. Dejal je: "Vi veste, da ni dovoljeno Judu družiti se ali hoditi k ljudem drugega naroda; a meni je Bog pokazal, naj ne imenujem nikogar nagnusnega ali nečistega. Zato sem tudi brez ugovora prišel, ko sem bil poklican. Vprašam torej, iz katerega vzroka ste poslali pome?" (Dej 10,28.29)

Kornelij je potem pojasnil svojo izkušnjo in angelove besede ter na koncu dejal: "Zato sem precej poslal k tebi, in ti si prav storil, da si prišel. Sedaj torej smo vsi mi tu pred Božjim obličjem, da slišimo vse, kar ti je ukazano od Gospoda." (Dej 10,33)

Peter je odvrnil: "V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično." (Dej 10,34. 35)

Potem je apostol tej skupini pozornih poslušalcev govoril o Kristusu — njegovem življenju, čudežih, izdajstvu in križanju, vstajenju in vnebohodu ter o delu v nebesih, kjer dela kot človekov predstavnik in zagovornik. Ko je Peter navzoče usmeril na Jezusa kot na grešnikovo edino upanje,/138/ je tudi sam bolje razumel pomen videnja, ki ga je videl. Njegovo srce je plamtelo z duhom resnice, ki jo je razlagal.

Nenadoma je pogovor prekinil prihod Svetega Duha. "Ko je Peter še govoril te besede, pride Sveti Duh na vse, ki so poslušali besedo. In zavzemo se verniki iz obreze, ki so bili prišli s Petrom, da se je tudi na pogane izlil dar Svetega Duha; kajti slišali so jih govoriti jezike in poveličevati Boga.

Tedaj izpregovori Peter: Ali more kdo zabraniti vodo, da se ne bi krstili ti, ki so prejeli Svetega Duha, kakor tudi mi? In ukaže jih krstiti v imenu Jezusa Kristusa." (Dej 10,44-48)

Tako so evangelij slišali tudi tujci in priseljenci ter so postali someščani s svetimi in člani Božje družine. Spreobrnjenje Kornelija in njegove družine je bil prvi sad žetve, ki bo zbrana. Iz te družine se je delo milosti širilo v tem poganskem mestu.

Danes Bog išče ljudi tako med imenitnimi kakor tudi med skromnimi. Mnogo jih je podobnih Korneliju, ki jih želi Gospod povezati z njegovim delom v svetu. Naklonjeni so Gospodovemu ljudstvu, toda vezi, ki jih vežejo s svetom, so čvrste. Takšnim je potreben moralni pogum, da bi stopili na Kristusovo stran. Za takšne ljudi, ki so v veliki/139/ nevarnosti zaradi svojih odgovornosti in družbe, je potrebno izredno prizadevanje.

Bog kliče iskrene, ponižne delavce, ki bodo evangelij odnesli tudi višjim slojem. Med njimi se bodo dogajali čudeži pristnega spreobrnjenja, čudeži, ki jih zdaj ni opaziti. Niti največji možje tega sveta niso nedosegljivi za Božjo čudodelno moč. Če bodo ti, ki sodelujejo z njim, izrabili vsako priložnost ter pogumno in zvesto opravljali svoje delo, bo Bog spreobračal izobražene in vplivne ljudi na odgovornih položajih. Mnogi bodo sprejeli božanska načela z močjo Svetega Duha. Spreobrnjeni k resnici bodo postali orodje v Božjih rokah, po katerih se bo izlivala luč. Čutili bodo zlasti odgovornost za ljudi zapostavljenega sloja. Čas in denar bosta posvečena Gospodovemu delu, cerkev pa bo postala učinkovitejša in močnejša.

Ker je bil Kornelij poslušen vsem prejetim navodilom, je Bog poskrbel, da je dobil več resnice. Sel iz nebes je bil poslan rimskemu častniku in Petru zato, da bi Kornelij prišel v stik z njim, kateri bi ga lahko pripeljal do večje luči.

Na svetu živijo mnogi, ki so bližje Božjemu kraljestvu, kakor si mislimo. Gospod ima na tem temnem grešnem svetu mnogo dragocenih biserov, h katerim bo vodil svoje poslance. Povsod so takšni, ki se bodo postavili za Kristusa. Mnogi bodo Božjo modrost cenili nad zemeljskimi prednostmi in postali bodo zvesti nosilci/140/ luči. Pod vplivom Kristusove ljubezni bodo še druge pripeljali k njemu.

Ko so verniki v Judeji slišali, da je Peter odšel v poganovo hišo in oznanjal zbranim, so bili presenečeni in užaljeni. Bali so se, da bi takšno ravnanje, ki se jim je zdelo predrzno, razvrednotilo njihov nauk. Ko so naslednjič videli Petra, so mu strogo očitali, rekoč: "K neobrezanim možem si šel in si jedel z njimi!" (Dej 11,3)

Peter jim je razložil vso zadevo. Povezal je svojo izkušnjo s prikaznijo in se skliceval na to, da je bil opozorjen, naj ne dela razlike med obrezo in neobrezo in naj nima poganov za nečiste. Povedal jim je o ukazu za odhod k poganom, o prihodu poslancev, o svoji poti v Cezarejo in o srečanju s Kornelijem. Poročal je o pogovoru s stotnikom, v katerem mu je ta povedal, da mu je bilo v prikazni naročeno, naj pošlje po Petra.

"Ko pa jim začnem govoriti," je dejal med razlaganjem svojega doživljaja, "pride Sveti Duh nanje, kakor na nas v začetku. Tu sem se spomnil Gospodove besede, kakor je povedal: Janez sicer je krstil z vodo, toda vi boste krščeni s Svetim Duhom. Ko jim je torej dal Bog prav ta dar kakor tudi nam, ko smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti?" (Dej 11,15-17)/141/

Ko so verniki to slišali, so utihnili. Ker so spoznali, da je Petrovo ravnanje neposredna izpolnitev Božjega načrta in so bili njihovi predsodki in izključnost v nasprotju z duhom evangelija, so poveličevali Boga in govorili: "Torej tudi poganom je Bog dal spokorjenje za življenje!" (Dej 11,18)

Tako so bili predsodki premagani brez prepira, dolga stoletja ukoreninjena izključnost je izginila in odprla se je pot za oznanjevanje evangelija poganom./142/

Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!