Vsebina

Nazaj

Naprej

Boljša pot (Ellen G. White)

6. Vera in sprejem (angleško)

Ko Sveti Duh prebudi vašo vest, delno dojamete hudobnost greha, njegovo moč, krivičnost in gorje ter se nanj ozirate s studom. Spoznate tudi, da vas je greh ločil od Boga in ste postali sužnji moči zla. Čim bolj si prizadevate uiti, tem bolj spoznavate svojo nemoč. Vaša nagnjenja so grešna in vaše srce je nečisto. Spoznavate, da je vaše življenje prežeto s sebičnostjo in grehom. Hrepenite po odpuščanju grehov, čistosti in svobodi. Kaj lahko storite, da bi dosegli skladnost in podobnost z Bogom?

Potreben vam je mir — nebeško odpuščanje, mir in ljubezen v srcu. Tega ne morete kupiti z denarjem, ne dobiti z razumom ne doseči z modrostjo, zato nikdar ne upajte, da boste to dosegli s svojim prizadevanjem. Vendar vam to Bog ponuja kot dar “brez denarja in brez plačila”.¹⁾

Ti darovi bodo vaši, če boste iztegnili roko in jih vzeli. Gospod pravi: “Ako so vaši grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.”²⁾ “In dam vam novo srce in novega duha denem v vas.”³⁾

Priznali ste svoje grehe in jih v srcu zavrgli. Odločili ste se izročiti Bogu. Pojdite torej sedaj k njemu in ga prosite, naj izmije vaše grehe in vam da novo srce. Potem verujte, da je to storil, ker je obljubil. Ko je Jezus živel na zemlji, je učil, da je dar, ki nam ga je obljubil Bog, naš, če verujemo, da smo ga prejeli. Jezus je ozdravil ljudi njihovih bolezni, če so verovali v njegovo moč. Pomagal jim je v stvareh, ki so jih videli, in jim tako vlival zaupanje vanj glede stvari, ki jih ne morejo videti. Tako jih je naučil verovati, da ima moč odpuščati grehe. To je jasno pokazal pri ozdravljenju mrtvoudnega: “ Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe (nato veli mrtvoudnemu): vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.”⁴⁾ Prav tako pravi evangelist Janez, govoreč o Kristusovih čudežih: “A ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Božji Sin, in da verujoč imate življenje v njegovem imenu.”⁵⁾

Iz preprostega svetopisemskega poročila o tem, kako je Jezus ozdravljal bolne, se lahko naučimo, kako moramo verovati vanj za odpuščanje grehov. Proučimo poročilo o ozdravljenju mrtvoudnega v Betezdi. Ubogi trpin je bil nebogljen. Že osemintrideset let ni mogel uporabljati svojih udov. Vendar mu je Jezus velel: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.”⁶⁾ Bolnik bi bil lahko rekel: “Gospod, če hočeš, me ozdravi, in poslušal te bom.” Vendar ne, preprosto je zaupal Kristusovi besedi. Veroval je, da je ozdravel, in je takoj vstal s svoje postelje. Želel je hoditi, in je shodil. To je storil na Kristusovo besedo, in Bog mu je dal moč. Bil je ozdravljen.

Tudi vi ste kot grešniki v podobnem položaju. Ne morete se očistiti v preteklosti storjenih grehov in spremeniti svojega srca, ne doseči svetosti. Toda Bog obljublja, da bo to naredil za vas po Kristusu. Verujte tej obljubi. Priznajte svoje grehe in se izročite Bogu. Odločite se mu služiti. Brž ko boste to storili, bo tudi Bog izpolnil svojo besedo, ki vam jo je dal. Če verujete njegovi obljubi, da vas bo očistil grehov in vam jih odpustil, bo Bog naredil tako. Tedaj bo Kristus tudi vas ozdravil, kakor je mrtvoudnega, kateremu je dal moč, da hodi, ko je človek začel verovati, da je ozdravljen. Tako je, če verujete.

Ne čakaj, da se boš čutil zdravega, marveč reci: “Verujem, da je to resnica, pa ne zato, ker to čutim, temveč zato, ker je Bog obljubil.”

Jezus pravi: “Vse, kar koli v svoji molitvi prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam.”⁷⁾ Toda ta obljuba je dana pod pogojem, da prosimo v skladnosti z Božjo voljo. A Božja volja je, da nas očisti greha, naredi za svoje otroke in usposobi živeti sveto življenje. Zato lahko prosimo za te blagoslove in verujemo, da smo jih prejeli. Nato se moramo Bogu zahvaliti, da smo jih prejeli. Imamo prednost, da stopimo k Jezusu, smo očiščeni, da stopimo pred zakon brez sramu ali slabe vesti. “Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu ... ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.”⁸⁾

Od tedaj naprej niste več svoji, temveč ste odkupljeni za drago ceno. “Vedoč, da niste odkupljeni z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom ... ampak z drago krvjo kakor jagnjeta brez hibe in madeža, Kristusa.”⁹⁾ S preprostim dejanjem vere v Boga se v vašem srcu začne novo življenje po Svetem Duhu. Ste kakor v Božjo družino rojen otrok, ki ga On ljubi enako kakor svojega Sina.

Zdaj ko ste se izročili Jezusu, se ne vračajte in ne odstopajte od njega, marveč pričajte dan za dnem: “Pripadam Kristusu, ker sem se mu izročil.” Prosite ga, naj vam da svojega Duha in vas ohrani v svoji milosti. Kakor ste z izročitvijo Bogu in vero vanj postali njegov otrok, tako morate tudi živeti v njem. Apostol pravi: “Kakor ste torej sprejeli Kristusa Jezusa, Gospoda, tako živite v njem.”¹⁰⁾

Videti je, da nekateri mislijo, da ne morejo prej prositi za blagoslov, dokler niso šli skozi preizkušnje in tako dokazali Gospodu, da so se spremenili. Vendar lahko že sedaj zahtevajo Božji blagoslov. Imeti morajo njegovo milost in Kristusovega Duha, da bi jim pomagal v slabostih, sicer se ne morejo upreti zlu. Jezus ima rad, da pridemo k njemu takšni, kakršni smo, grešni, nemočni in potrebni pomoči. Predenj lahko stopimo z vsemi svojimi slabostmi, neumnostjo in grešnostjo ter mu spokorniško pademo pred noge. To je njegova slava, da nas objame z rokami svoje ljubezni, nam obveže rane in nas očisti sleherne nečistosti.

Tukaj spodleti tisočem. Ne verujejo, da jim Jezus odpušča osebno, posamezno. Ne držijo Boga za besedo. Prednost vseh, ki so izpolnili pogoje, je vedeti, da je odpuščanje brezplačno za vsak greh. Ne dvomite o tem, da se te Božje obljube nanašajo tudi na vas. Veljajo za vsakega prestopnika, ki se kesa. Kristus je poskrbel za moč in milost, ki jo Bog po službujočih angelih pošilja vsaki verujoči duši. Nihče namreč ni toliko grešen, da ne bi mogel najti moči, čistosti in pravičnosti v Jezusu, ki je umrl zanje. Z vsakega želi sleči z grehi umazano in oskrunjeno obleko ter ga obleči v bela oblačila pravičnosti. Vabi ga, da bi živel, ne pa umrl.

Bog z nami ne ravna tako, kakor smrtni ljudje ravnamo drug z drugim. Njegove misli so misli usmiljenja, ljubezni in najnežnejšega sočutja. Pravi: “Zapusti naj brezbožnik svojo pot in krivični mož svoje misli in povrni se h Gospodu, in usmilil se ga bo, in k našemu Bogu, ker je bogat v odpuščanju.”¹¹⁾ “Izbrisal sem kakor gost oblak tvoje prestopke in kakor meglo tvoje grehe.”¹²⁾

“Zakaj meni ni po volji smrt njega, ki gine, govori Gospod Bog. Zato se spreobrnite in živite.”¹³⁾ Satan je vedno pripravljen ukrasti blažena Božja zagotovila. Vzeti hoče vsako iskrico upanja in vsak žarek svetlobe iz srca, toda tega mu ne smete dovoliti. Ne poslušajte skušnjavca, marveč recite: Jezus je umrl, da bi jaz živel. Ljubi me in ne želi, da propadem. Imam usmiljenega nebeškega Očeta. Čeprav sem zlorabljal njegovo ljubezen in preziral blagoslove, ki mi jih je dajal, bom vendar šel k svojemu Očetu in mu rekel: “Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se tvoj sin imenoval: naredi me kakor enega svojih najemnikov.”¹⁴⁾ Prilika pa vam govori, kako bo sprejet zašli: “ A ko je bil še daleč, ga ugleda njegov oče in se mu v srce zasmili ter priteče in se oklene njegovega vratu in ga poljublja.”¹⁵⁾

Vendar nam tudi ta zelo nežna in ganljiva prispodoba ne more niti približno opisati neskončnega sočutja nebeškega Očeta. Gospod pravi po svojem preroku: “Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti stanovitno izkazujem dobrotljivost.”¹⁶⁾ Oče vzdihuje po grešniku, ko je ta še daleč od njegove hiše in v tujini razsipava svoje imetje. Vsako hrepenenje, ki nas priganja, naj se vrnemo k Bogu, je glas njegovega nežno prosečega Duha, ki opominja in prosi popotnika, naj se vrne k Očetovemu ljubečemu srcu.

Ali lahko dvomite o tem spričo bogatih svetopisemskih obljub? Mar lahko verjamete, da bo Gospod grobo odrinil ubogega grešnika, ki je spokorniško prišel pred njegove noge z željo, da bi se vrnil in zapustil svoje grehe? Proč s takimi mislimi! Nič ni za vas bolj škodljivo kakor takšna misel o našem nebeškem Očetu. On sovraži greh, a ljubi grešnika in je samega sebe dal v Kristusu, da bi bili rešeni vsi, ki si to želijo, in bi uživali večno blaženost v kraljestvu slave. Ali bi se dalo poudariti z bolj prepričljivimi in nežnimi besedami njegovo ljubezen do nas, kakor pa je to storil sam? Pravi: “More li žena pozabiti svojega dojenca, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe.”¹⁷⁾

O vi, ki dvomite in obupujete, ozrite se navzgor. Jezus živi, da bi se potegoval za vas. Zahvalite se Bogu za dar njegovega dragega Sina in molite, da njegova smrt za vas ne bi bila zaman. Duh vas danes vabi. Pridite z vsem srcem k Jezusu, in prosite za njegov blagoslov.

Ko berete obljube, pomnite, da so izraz neizmerne ljubezni in usmiljenja. Vzvišeno srce neskončne ljubezni se z brezmejnim sočutjem poteguje za grešnika. “V katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov po bogastvu njegove milosti.”¹⁸⁾ Samo verujte, da je Bog vaš pomočnik. V človeku želi obnoviti svojo moralno podobo. Če se približate Bogu s priznanjem in spokorjenjem, se vam bo tudi On približal s svojo milostjo in odpuščanjem.

Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!