 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Boljša pot (Ellen G. White)
12. Kaj narediti z dvomom? (angleško)
Mnoge kristjane, posebno mlade v krščanskem življenju, od časa do časa vznemirjajo namigi k dvomu. V Svetem pismu je napisanih mnogo stvari, ki jih ne morejo razjasniti ali celo razumeti, Satan pa izrablja ravno to, da bi omajal njihovo vero v Sveto pismo kot Božje razodetje. Ti sprašujejo: “Kako naj spoznam pravo pot? Če je Sveto pismo zares Božja beseda, kako naj se osvobodim teh dvomov in zbeganosti?”
Bog nikoli ne zahteva od nas, naj verujemo, ne da bi nam dal zadostni dokaz, na katerem lahko utemeljimo svojo vero. Njegov obstoj, značaj in resničnost njegovih besed so potrjeni s pričevanjem, ki se obrača na naš razum, to pričevanje pa je obilno. Vendar Bog nikoli ni odstranil možnosti za dvom. Naša vera mora temeljiti na pričevanju ne pa na dokazovanju. Tisti, ki želijo dvomiti, bodo našli za to priložnost; vsi pa, ki zares želijo spoznati resnico, bodo našli dovolj dokazov, na katerih bo lahko počivala njihova vera.
Ni mogoče, da bi omejeni razum popolnoma razumel značaj dejanj Neskončnega. Sveto bitje mora vedno ostati obdano s skrivnostjo tudi najbistrejšemu umu in najbolj izobraženemu človeku. “Moreš li Božjo globokost z umom doseči ali popolnosti Vsemogočnega do dna priti? Višave so to nebeške — kaj hočeš početi? Globočja je nego grob, kaj moreš vedeti?”1)
Apostol Pavel vzklika: “O globočina Božjega bogastva in modrosti in znanja! Kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!”2) Čeravno “ga obdajajo oblaki in tema”, sta vendar “pravičnost in sodba podstava njegovemu prestolu”.3) Njegovo ravnanje z nami in spodbude, ki ga vodijo pri tem, lahko razumemo toliko, da dojamemo njegovo brezmejno ljubezen in milost, ki sta združeni z neskončno močjo. Od njegovih načrtov lahko razumemo toliko, kolikor je za nas dobro, da vemo, kar pa je več od tega, moramo zaupati vsemogočni roki in srcu, ki je polno ljubezni.
Božja beseda in značaj njenega božanskega Začetnika sta skrivnost, ki ju umrljivi ljudje nikoli ne bomo dokončno razumeli. Prihod greha na svet, Kristusovo učlovečenje, novorojenje, vstajenje in mnoge druge stvari, ki nam jih predstavlja Sveto pismo, so pregloboke skrivnosti, da bi jih človeški razum lahko razložil ali pa celo popolnoma dojel. Nimamo pa vzroka dvomiti o Božji besedi zgolj zato, ker ne moremo razumeti skrivnosti njegove previdnosti. V svetu nas neprestano obdajajo skrivnosti, ki jih ne moremo dognati. Najpreprostejše oblike življenja so težave, ki jih niti najmodrejši filozofi ne morejo razvozlati. Povsod se dogajajo čudeži, ki presegajo moč našega dojemanja. Ali naj bomo torej presenečeni, ko tudi v duhovnem svetu najdemo skrivnosti, ki jih ne moremo dognati? Težava leži samo v tem, da je človeški razum šibak in omejen. Bog nam je dal v Svetem pismu dovolj dokazov o božanskem značaju svetih spisov. Zavoljo tega ne smemo dvomiti o njegovi besedi, ker ne moremo razumeti vseh skrivnosti njegove previdnosti.
Tudi apostol Peter pravi, da so v Svetem pismu vrste, “ki je v njih nekaj težko umljivega, kar nevedni in neutrjeni zavijajo ... v svojo pogubo”.4) Ta težko razumljiva svetopisemska besedila so dvomljivci vzeli za dokaz proti Svetemu pismu; toda kljub takim trditvam so le močan dokaz o njegovem božanskem navdihnjenju. Če nam Sveto pismo ne bi govorilo o Bogu nič več kakor le to, kar lahko razumemo, če bi omejen človeški razum lahko dojel vso njegovo velikost in veličastnost, potem bi Sveto pismo ostalo brez nezmotljivega pečata božanske veljave. Ravno vzvišenost in skrivnost resnic, ki jih razodeva, naj bi spodbujali vero vanj kot v Božjo besedo.
Sveto pismo razodeva resnico tako preprosto in prilagojeno potrebam in željam ljudi, da se mu čudijo in ga občudujejo tudi najbolj izobraženi umi, medtem ko ponižnim in preprostim omogoča najti pot zveličanja. Vendar te preprosto izražene resnice obravnavajo predmete, ki so tako vzvišeni in daljnosežni ter neskončno presegajo moč človeškega dojemanja, da jih lahko sprejmemo le zato, ker jih je dal Bog. Tako nam je razodet načrt odrešenja, da lahko vsakdo razume, kaj mora narediti za spokorjenje pred Bogom in vero v Gospoda Jezusa Kristusa, da bi bil zveličan, kakor je to predvidel Bog. Vendar poleg teh tako lahko razumljivih resnic obstajajo skrivnosti, ki zakrivajo njegovo slavo — skrivnosti, ki presegajo preiskujoči um, medtem ko iskrenega iskalca resnice navdajajo s spoštovanjem in vero. Čim bolj ta preiskuje Sveto pismo, tem bolj postaja prepričan, da je beseda živega Boga. Tako se človeški um prikloni pred veličastnostjo božanskega razodetja.
Priznanje, da ne moremo popolnoma razumeti vzvišenih resnic Svetega pisma, pomeni samo pripoznati, da omejeni človeški razum ni sposoben dojeti Neskončnega. Človek z omejenim človeškim znanjem ne more razumeti namenov Vsevednega.
Dvomljivci in neverniki zavračajo Božjo besedo zato, ker ne morejo dognati vseh njenih skrivnosti; ta nevarnost pa preti tudi njim, ki verujejo v Sveto pismo. Apostol pravi: “Glejte, bratje, da ne bo v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od živega Boga.”5) Pravilno je globlje proučevati nauke Svetega pisma in preiskovati “Božje globočine”6) v toliki meri, kolikor so razodete v Svetem pismu. “Skrivne reči so Gospoda, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj.”7) Toda Satanovo delo je popačiti preiskovalne umske moči. Proučevanje svetopisemske resnice se pomeša z ošabnostjo, tako da ljudje čutijo nepotrpežljivost in poraz, če ne morejo kakega svetopisemskega dela razložiti tako, da bi bili zadovoljni. Zanje je preveliko ponižanje priznati, da ne razumejo navdihnjenih besed. Niso pripravljeni potrpežljivo čakati, dokler se Bogu ne zdi primerno, da bi jim razodel resnico. Mislijo, da njihova omejena človeška modrost zadostuje, da bi lahko dojeli Sveto pismo; ko pa jim to ne uspe, dejansko zanikajo njegovo veljavo. Drži, da mnoge teorije in nauki, za katere se domneva, da izvirajo iz Svetega pisma, nimajo osnove v njegovem nauku in v resnici celo nasprotujejo celotni vsebini navdihnjenja. To je mnoge zmedlo in spravilo v dvom. Toda za to ne smemo obdolžiti Božje besede, temveč človeka, ki jo je popačil.
Ko bi ustvarjena bitja mogla popolnoma dojeti Boga in njegova dela, bi tedaj, ko bi to dosegli, ne mogli več nadalje odkrivati resnic in napredovati v znanju. Njihov um ali srce se ne bi več razvijal. Bog ne bi bil več nad vsem, človek, ki bi dosegel vrhunec spoznanja in znanja, pa ne bi več napredoval. Zahvalimo se Bogu, da ni tako. Bog je neskončen; v njem “so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja”.8) Ljudje bodo vso večnost preiskovali in se učili, pa vendar nikoli ne bodo izčrpali zakladov njegove modrosti, dobrote in moči.
Bog želi, da bi se njegovemu ljudstvu že v tem življenju vedno bolj razodevale resnice Božje besede. Samo na en način se lahko doseže to znanje. Razumevanje Božje besede lahko dosežemo samo z razsvetljenjem Duha, po katerem je bila dana. “Tudi ne ve nihče, kaj je v Bogu, razen le Božji Duh. Kajti Duh vse preiskuje, tudi Božje globočine.”9) Zveličar je obljubil svojim sledilcem naslednje: “Kadar pa On pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico, ... ker od mojega vzame in vam oznani.”10)
Bog želi, da človek vadi svoje umske moči, proučevanje Svetega pisma pa bo okrepilo in povzdignilo njegov um bolj kakor katero koli drugo proučevanje. Vendar se varujmo, da bi začeli častiti razum, ki je podvržen človeški slabosti in omejenosti. Če ne želimo, da bi nam Sveto pismo ostalo nejasno, tako da ne bi mogli razumeti niti njegovih najjasnejših resnic, moramo imeti preprostost in vero otroka in biti pripravljeni učiti se in prositi za pomoč Svetega Duha. Občutek Božje moči in modrosti ter lastne nesposobnosti, da bi doumeli njegovo vzvišenost, nas mora navdihniti s ponižnostjo, da odpiramo njegovo besedo s svetim spoštovanjem, kakor da bi stopali v njegovo navzočnost. Ko odpiramo Sveto pismo, mora naš razum priznati njegovo veljavo nad seboj, srce in um pa se morata prikloniti pred velikim JAZ SEM.
Mnoge stvari so na videz težke ali skrivnostne, toda Bog jih bo razjasnil in poenostavil njim, ki prosijo razumevanje od njega. Vendar bomo brez vodstva Svetega Duha vedno v nevarnosti, da bi popačili Sveto pismo ali pa ga napačno razlagali. Mnogokrat ostane branje Svetega pisma brez kakršne koli koristi, v mnogih primerih pa celo povzroči pogubljenje. Če Sveto pismo odpiramo brez spoštovanja in molitve, če naše misli in čustva niso utrjeni na Bogu ali pa se ne ujemajo z njegovo voljo, takrat dvom zamegli naš razum in se med samim proučevanjem Svetega pisma okrepi nevera. Tedaj sovražnik prevzame nadzor nad mislimi in prišepetava napačne razlage. Vse dokler se ljudje v svojih besedah in dejanjih ne trudijo živeti v skladnosti z Bogom, pa naj so še tako izobraženi, so nagnjeni k zmotnemu razumevanju Svetega pisma. Zato ni varno zanesti se na njihove razlage. Kdor gleda, da bi v Svetem pismu našel protislovja, nima duhovnega vpogleda. S takim izkrivljenim pogledom bo našel mnogo povodov za dvom in nevero tudi tam, kjer je sicer zares vse jasno in preprosto.
Pravi vzrok za dvom, četudi ga še tako prikrivajo, je v večini primerov ljubezen do greha. Ošabnemu srcu, ki ljubi greh, niso všeč nauki in prepovedi Božje besede. Ljudje, ki nočejo poslušati njegovih zapovedi, so pripravljeni podvomiti o njihovi veljavi. Da bi prišli do resnice, si moramo iskreno želeti, da bi jo spoznali, in biti v srcu pripravljeni, da jo poslušamo. Tisti, ki v tem duhu proučujejo Sveto pismo, bodo našli dovolj dokazov, da je Božja beseda, in razumeli bodo resnice, ki jih bodo zmodrile za zveličanje.
Kristus je rekel: “Če kdo hoče njegovo voljo izpolnjevati, razpozna, je li ta nauk iz Boga ali če jaz sam od sebe govorim.”11) Namesto da dvomite in dlakocepite o tem, česar ne razumete, morate živeti v luči, ki vas že razsvetljuje, pa boste prejeli večjo luč. Po Kristusovi milosti izvršite vsako dolžnost, ki vam je jasno razodeta, pa boste sposobni razumeti in izvršiti tudi tiste, o katerih sedaj dvomite.
Obstaja dokaz, ki je dostopen vsem, tako najbolj izobraženim kakor tudi najbolj preprostim. To je dokaz izkušnje. Bog nas vabi, naj sami preizkusimo resničnost njegove besede, resnico njegovih obljub. On nas vabi: “Okusite in vidite, kako dober je Gospod.”12) Namesto da se zanašamo na besede drugih, moramo sami okusiti. Bog pravi: “Prosite in prejmete.”13) Njegove obljube se bodo izpolnile. Nikdar se niso izneverile in se tudi nikdar ne bodo. Če se približamo Jezusu in se v polnoti veselimo njegove ljubezni, se bosta naš dvom in tema razpršila v luči njegove navzočnosti.
Apostol Pavel pravi, da nas je Bog “rešil iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo Sina svoje ljubezni”.14)
Kdor koli je prešel iz smrti v življenje, “je potrdil, da je Bog resničen”.15) On lahko priča: “Potreboval sem pomoč in jo našel v Jezusu. Bila mi je zadoščena vsaka potreba. Moja lačna duša je bila nasičena. Sveto pismo je sedaj zame razodetje Jezusa Kristusa. Ali sprašujete, zakaj verujem v Jezusa? Zato, ker je On zame božanski Zveličar. Zakaj verujem v Sveto pismo? Ker sem spoznal, da mi iz njega govori Božji glas.” Sami v sebi lahko imamo pričevanje, da je Sveto pismo resnično in da je Kristus Božji Sin. Vemo, da se ne ravnamo po modro izmišljenih basnih.
Peter opominja svoje brate: “Temveč rastite v milosti in spoznanju našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.”16)
Če Božje ljudstvo raste v milosti, bo vedno jasneje razumelo njegovo besedo. V njenih svetih resnicah bodo razločevali novo luč in lepoto. To se je izkazalo za resnico v zgodovini cerkve vseh časov in se bo nadaljevalo do konca. “Pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.”17)
Z vero lahko gledamo v prihodnost in se oprimemo Božje obljube za umski razvoj, človeške sposobnosti pa se bodo združile z božanskimi in vse naše duševne moči se bodo neposredno povezale z Virom luči. Lahko se veselimo, ker nam bo Bog v svoji previdnosti razložil vse, kar nas je begalo, in stvari, ki smo jih težko razumeli, bodo pojasnjene. Kar danes naš omejeni razum vidi samo kot neskladnost in razbite namene, bomo takrat videli kakor najbolj popolno in čudovito skladnost. “Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan.”18)
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!