 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Korak v varnost (Mark Finley)
19. Svet prihodnosti iz Razodetja
Marca leta 1513 je Španec Ponce de Leon odšel iz Puerto Rica iskat izvir večne mladosti. Indijanci iz Puerta Rica so mu rekli, da obstaja izvir, katerega voda lahko pomladi ljudi, ozdravi bolezni in ljudem podari novo življenje. Po določenem času je odprava zagledala vrh Floride. Če bi danes obiskali ta kraj, bi našli izvir, ki ga je Ponce de Leon imenoval Izvir mladosti.
Človek se je vedno bal smrti in vedno hrepenel po tem, da bi večno živel. Odprava Ponce de Leona je izraz in živa ponazoritev človekovega notranjega hrepenenja po življenju – dolgem življenju. Ko koraki izneverijo, mišice ohlapnejo, kosti tiščijo, lasje osivijo, spomin popusti in se starost hitro približuje, začne želja po življenju močneje delovati. Tedaj začenjamo šteti svoje dni in leta.
Kristus želi, da bi ljudje doživeli polno zrelost na tem svetu in da bi potem nadaljevali živeti v večnosti. Želi, da bi bili ljudje na tem svetu srečni, resnično srečni in popolnoma zadovoljni. Želi, da bi ljudje večno živeli veseli in zdravi. Zato je takole opisal svoje poslanstvo in vse, kar želi ljudem: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn 10,10)
V isti vrsti pa je Jezus izgovoril tudi tele besede: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje.« Satan se vede kakor tat. Čeprav ljudem ponuja veselje, je njihov sovražnik. Veselje, ki ga ponuja, je podobno senci, ki se pojavlja, in svetlikanju v mraku, prividu, ki se ne more ujeti, ali živemu pesku, ki polzi iz rok. Jezus je prišel, da bi imeli pravo življenje, neskončno dolgo življenje. V grškem besedilu se ta vrsta glasi, da imamo »življenje v polnem obilju«, kar v resnici pomeni, da imamo vsebinsko bogato življenje, ki prehaja v večnost. Psalmist je to izrazil takole: »Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, večne radosti na svoji desnici.« (Ps 16,11) Sveto pismo je Božje razodetje in življenjski nauk, ki človeka usmerja v srečno in vsebinsko bogato življenje na svetu, ki se bo večno nadaljevalo v Božjem kraljestvu.
V nekoliko prejšnjih poglavjih smo brali in razmišljali o drugem Kristusovem prihodu v luči sedanjih dogodkov na svetu. V tem svetu, ki je zabredel v zmedo in zmoto, v nemir in vojne, nam resnica o drugem Kristusovem prihodu vliva zaupanje in varnost.
Proučevali smo tudi o spreobrnitvi, o Božji ljubezni in golgotskem križu. Sodobnega človeka muči občutek krivde. Ta občutek kakor rak razjeda človeško srce in notranje pristope k človekovemu razumu. Zaradi tega sodobni človek nima več miru in varnosti. V takih življenjskih okoliščinah je res velika radost vedeti, da je Jezus umrl za nas in nam omogočil živeti tako, kakor je On. Kristus prevzema našo krivdo in jo prenaša na križ, na katerem je bil križan namesto nas. Postal je naša zamena, naš zveličar. Je naš zanesljivi mir, večni mir.
Proučevali smo tudi o soboti in ugotovili, da je posvečevanje sobote znamenje naše vdanosti in zvestobe Bogu. To je naše znamenje sorodnosti z Bogom. On je naš nebeški Oče, mi pa dediči njegovih obljub na tem svetu. V času nedojemljive hitrosti, naglice in stalnih potovanj je Bog dal človeku svojo zaščito pred pretirano utrujenostjo pri delu. Svete ure sobotnega dne nas rešujejo pred posledicami vsakdanjega napornega življenja in napetosti in nam omogočajo doživeti veselje počitka, bogoslužja, blagoslove občestva z Bogom in njegovimi pozemskimi otroki, tišino naravnih prizorov, žvrgolenja ptic, šumenja rek in zavijanja vetra. Te prednosti nam daje počitek v svetem sobotnem dnevu. V luči svetopisemskih resnic smo se ukvarjali tudi z vprašanjem svojega zdravja. Bolezni prinašajo bolečine in muke, nikakor pa ne veselja. Bog nam je pokazal, kako lahko ohranimo svoje zdravje, če se rešimo tobaka, alkohola in nezdrave ali nečiste hrane, na kratko povedano, kako si bomo ohranili svoje telesno zdravje. Bog želi, da smo zdravi, srečni in veseli. Prav tako smo slišali, da je ljubezen do Boga in bližnjih pomemben pogoj za ohranitev dobrega zdravja.
Spomnimo se, kaj nam je Sveto pismo povedalo o smrti. Naši dragi, ki so umrli, mirno spijo in bodo v tem globokem spanju ostali vse do Kristusovega slavnega prihoda. Ob njegovem slavnem prihodu bomo doživeli radost svojega zveličanja in zveličanja svojih dragih pokojnikov, ki bodo tedaj vstali od mrtvih. Pred tem upanjem izginjajo žalost, žalovanje in strah pred grobom.
Razmišljali smo tudi o dejstvu, da ima Bog v zadnjem času ljudstvo, ki bo v srcih ljudi pripravilo pot Gospodu, da ga bodo pričakali pripravljeni. Razumeli smo, da je Bog iz svojih vernih otrok ustanovil živo Cerkev, ki bo oznanila Kristusov slavni prihod sodobnemu svetu, ki ga razjedajo sovraštvo, strah in nesreče. Upanje v Kristusov slavni prihod pomirja naše srce, krepi našo vero in nam vliva zaupanje v Boga in njegovo Cerkev na svetu.
Če bomo Božja načela sprejeli in uresničili v svojem življenju, bomo živeli nebeško življenje. Ko je Bog dal ta načela svojemu starozakonskemu narodu, ki ga Sveto pismo imenuje Izrael, jim je pojasnil, zakaj pričakuje, da žive po njih: »Da boste vi in vaši otroci tako dolgo živeli v deželi, ki jo je Gospod s prisego obljubil vašim očetom, kakor dolgo bo stalo nebo nad zemljo.« (5 Mz 11,21)
Usklajenost z Božjimi načeli življenje ne samo osrečuje, temveč ga tudi bogati s predokusom nebeškega časa. Celo v tem svetu zla, bolečin in trpljenja nam je Bog omogočil okusiti radosti nebeških dni. Bog nam še ni vsega odkril o nebeškem življenju in dneh, o njihovi slavi in lepoti, vendar nam je omogočil doživeti nekaj od te lepote. Sveto pismo takole govori o tem: »Zapisano je: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, to je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« (1 Kor 2,9)
Nebesa so resničen prostor
Prvo dejstvo, ki ga bomo zapazili v tem poglavju, je resnica, da so nebesa resničen prostor. Nedolgo tega je neki novinar naredil kratko anketo, s katero je zajel trideset ljudi na nekem mednarodnem letališču. Vsem je zastavil enako vprašanje: »Ali ste prepričani, da boste po smrti odšli v nebesa?« Splošen odgovor se je glasil: »Tega nihče ne ve.«
Živimo v času, ko večina človeštva ne veruje v nebesa kot resničen prostor. Celo nekateri pridigarji v krščanskih cerkvah so napačno dojeli pojem nebes. Ljudje navadno rečejo, da pokojniki gredo nekam osvobojeni telesa in živijo kot duhovi, kot pripadniki nekega nejasnega sveta krožijo nekje nad oblaki v neresničnem svetu lepote. Toda to je daleč od resnice. Jezus je rekel takole:
»V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Jn 14,2.3)
Nebesa so resničen prostor. Spomnimo se prejšnjih proučevanj o nebeškem svetem mestu, prestolnici vesolja, ki ga Sveto pismo imenuje novi Jeruzalem, in spoznanja, da se bo nebeško slavno mesto spustilo iz nebes na zemljo po tisoč letih, ki jih bo Božje ljudstvo preživelo s Kristusom. Kristus bo to mesto razglasil za svojo nebeško prestolnico, ki pa bo na tem svetu. Apostol Janez takole opisuje to mesto v Razodetju: »Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina. In zaslišal sem mogočen glas, ki je prišel od prestola in rekel: Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo z njimi.« (Raz 21,2.3)
Posvetimo pozornost Janezovi izjavi: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi.« V starozakonskem času je bilo svetišče simbol Božje navzočnosti. Janez pravi dalje: »In prebival bo z njimi, in oni bodo njegovo ljudstvo.« Ta planet, ki je edini podlegel Satanovi prevari, bo postal vesoljska prestolnica. Bog bo prenesel svojo upravo nad vesoljem na to zemljo. S te zemlje kot svoje prestolnice bo Bog vodil življenje vesolja. Zveličani bodo skupaj s Kristusom upravljali vesolje. O tem priča apostol Janez: »Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol, kakor sem tudi sam zmagal in sedel s svojim Očetom na njegov prestol.« (Raz 3,21) Človeška bitja, ki so nekoč zapustila Boga in bila omadeževana z grehom, bodo po Kristusovi daritvi odkupljena od greha. Odkupljeni bodo sedeli s Kristusom na njegovem prestolu in sodelovali v njegovi vladavini nad vesoljem.
S tem ko je Satan prinesel greh na ta planet, je poskušal preprečiti Božji načrt o ustanovitvi svetega občestva srečnih človeških bitij. Toda Božji prvotni načrt se mora uresničiti, ker ga je potrdil sam Bog: »Kajti tako govori Gospod, stvarnik nebes, ki je Bog, upodobitelj in stvarnik zemlje, ki jo je uredil, ni je ustvaril puste, za bivanje jo je pripravil: Jaz sem Gospod in drugega ni.« (Iz 45,18) Zemlja je ustvarjena s ciljem, da bo naseljena z živimi in svetimi bitji. Ta načrt se bo kmalu tudi uresničil. Bog nas je vse imel pred seboj, ko je ustvarjal našo Zemljo.
Greh pa je oskrunil naš planet. Njegov zrak ni več čist, njegove vode so postale onesnažene, njegovi sadovi niso več bogati in zdravi. Smrt je osvojila zemljo. Bolezni povsod terjajo svoj žalostni davek. Toda Sveto pismo še dalje priča, da se bo Božji prvotni načrt za našo zemljo slavno uresničil. Greh in bolezni bodo odpravljene z naše zemlje, ki bo očiščena z ognjem. Apostol Peter takole prenaša to Božjo obljubo:
»Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.« (2 Pt 3,13) Nastaja večno obdobje nove zemlje, na kateri bodo prebivali pravični, na kateri ne bo sovraštva, pustine, bolezni in smrti. Prerok Mihej jo opisuje takole: »In ti, Stolp črede, Ofel sionske hčere, k tebi bo prišlo, k tebi bo prispelo prvotno kraljestvo, kraljestvo jeruzalemske hčere.« (Mih 4,8)
Jezus nam pripravlja novi dom. Nebo bo resničen prostor, pristopen vsem našim čutom. Vse to je pripravljeno njim, ki ljubijo Gospoda, ki verujejo vanj in ga spoštujejo. Nebesa niso neki namišljeni duhovni svet, s katerim se naši čuti ne morejo povezati. To je resničen prostor namenjen resničnemu ljudstvu – Božjemu ljudstvu.
Novo telo
Ali ste že kdaj občutili svežino življenja, ko ste zgodaj vstali in občutili, kako življenje okrog vas vre in brsti? V nebesih bomo imeli resnično telo, ki bo živelo kakor to smrtno telo, a se ne bo utrujalo, ne bo čutilo bolečin in strahu, ki se bo veselilo boljšega in popolnejšega življenja in neprimerljivo večje sreče. Na z grehom obremenjeni zemlji je naše telo podvrženo boleznim, okužbam, utrujenosti, razpadanju in smrti. Ob Kristusovem prihodu bomo dobili nesmrtno telo, ki ne bo poznalo takšnih žalostnih izkušenj, ki jih doživljamo na tem svetu. Apostol Pavel je to resnico takole pojasnil vernim v Filipih: »Ta bo z Božjo močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno svojemu poveličanemu telesu.« (Flp 3,21)
Naše pozemsko telo bo doživelo preobrazbo. Jezus nam je obljubil novo telo, ki se bo odlikovalo z večnim življenjem, osvobojeno greha, strahu, bolezni in smrti. Prerok Izaija je izrazito opisal to spoznanje: »Okrepite onemogle roke, utrdite klecava kolena! Recite njim, ki so obupanega srca: Močni bodite! Nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje pride, Božje povračilo. On sam pride in vas reši. Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal. Zakaj v puščavi začno izvirati vode, v pustinji potoki.« (Iz 35,3-6)
Na tej obnovljeni in slavni zemlji bodo oči nekdanjih slepcev gledale, ušesa gluhih bodo slišala, noge hromih bodo poskakovale, a odkupljeni bodo izžarevali radost in občutek hvaležnosti in sreče. Prebivalci Nove zemlje nikoli ne bodo rekli, da so bolni. (Iz 33,24) Večno se bodo počutili zdravi in bodo uživali v nagradi – v večni mladosti, ki so jo dobili za svojo zmago nad grehom in zlim. Bog bo obnovil zemljo, toda obnovil bo tudi človeka. Greh je oskrunil zemljo, a tudi njeno najlepše stvarstvo – samega človeka. Človekovo telesno stanje se je poslabšalo zaradi greha. Adam je bil močan človek in izjemno lep, kar se danes ne more opaziti na ljudeh. Njegovo telo ni bilo podvrženo boleznim, a okolje, v katerem je živel, se je odlikovalo po idealnih življenjskih razmerah. Naš nebeški Oče nam želi vrniti to telo, ki smo ga zaradi greha izgubili, in znova ustvariti gostoljubno življenjsko okolje.
Če bomo odšli počivat pred Kristusovim prihodom, bomo doživeli vstajenje v novem, nesmrtnem telesu. To telo bo povsem podobno našemu sedanjemu telesu, toda veliko bolj slavno. Ko bo Adam vstal iz groba, bo njegovo telo takšno, kakršno je bilo: močno, lepo in nesmrtno – slavnejše od teles vseh ljudi, ki so živeli in umrli po njem. Bog ima svoj čudoviti načrt in ga bo tudi uresničil. V Razodetju beremo:
»Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njegove ulice in obakraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.« (Raz 22,1.2)
Drevo življenja ima v sebi življenje. Vsak sad s tega drevesa daje življenje, zdravje in moč. Sadovi s tega drevesa predstavljajo življenje, ki ga Bog ima in ga daje. Listje tega drevesa je za ozdravljenje zveličanih. Komu bo tedaj potrebno ozdravljenje? Bolezni ne bo več. Nebesa ne bodo poznala bolezni, poznal jih je samo naš planet. Beseda »zdravilo« ali »ozdravljenje« pomeni obnovitev človeka do njegovega prvotnega stanja v času pred padom v greh. V knjigi preroka Malahija beremo:
»Toda vam, ki se mojega imena bojite, zasveti sonce pravičnosti z rešenjem v svojih žarkih. Tedaj boste šli ven poskakujoč kakor junčki iz staje.« (Mal 3,20) Hvalimo Boga za to obnovitev!
Naša prihodnost ni nepoznana. Človek pričakuje popoln svet, ki ne bo poznal prekletstva greha in bede njegovih posledic.
Delo na novi Zemlji
Bog je predvidel delo in gibanje za celotno človekovo telo in vse njegove ude. Življenje na novi Zemlji ne bo potekalo v brezdelju. Kaj bomo delali v neskončnih stoletjih?
Malo je ljudi na tem svetu, ki imajo radi brezdelje. Res je, da se na tem svetu zaradi napetosti in naglice hitro utrujamo in zato mnogokrat komaj čakamo na svoj zasluženi letni počitek. Človek v resnici ni ustvarjen za brezdelje. Delo je življenjski zakon. Na novi Zemlji bomo imeli zdravo in močno telo in močan um. Zato je Bog za nas predvidel nova in plemenita opravila. Prerok Izaija, pesnik Starega zakona, opisuje naše prihodnje življenje, delo in dejavnosti takole:
»Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in njih sad uživali. Ne bodo zidali, drug pa prebival, ne bodo sadili, drug pa užival. Zakaj kakor starost drevesa bo starost mojega ljudstva. Kar so njihove roke naredile, bodo moji izvoljenci porabili.« (Iz 65,21.22)
Zakaj je Bog predvidel, da bomo zidali hiše? Ve namreč, da nas je ustvaril z različnimi nagnjenji. Želje in okusi niso in ne bodo enaki v življenju vsakega človeka. Bog nam je pripravil novo področje dela – zidanje hiš po svojih načrtih, saditev vinogradov, kakršnega si želimo. Z bistrim umom in veliko telesno močjo bomo imeli priložnost načrtovati in uresničiti videz in razpored svojih domov. Tedaj bomo imeli dovolj časa za razmišljanje, načrtovanje in zidanje tega, kar si želimo. Kako lepo je razmišljati o prihodnjem nebeškem življenju tukaj v svetu s slabim gospodarstvom, velikimi dolgovi in visokimi obrestmi. Tedaj bomo vsi brez dolgov, z zadosti materiala in z neomejenimi možnostmi. To bo življenjska resničnost, ki jo Bog pripravlja v svojem kraljestvu.
Ali ste že kdaj zasadili lep vinograd, obdelali lep vrt ali zasadili rodovitno, plemenito drevje? Ali ste se že kdaj veselili, ko ste s svojo roko posadili sadno drevo ali kakšno rastlino v svojem vrtu? Ali ste potem v času trgatve s svojo roko obirali sadove svojega dela in znoja? Kako smo se veselili, ko smo z nekoliko sadik jagod, ki smo jih sami posadili, nabrali prve sadeže. To je nepozabno doživetje. Prerok je rekel, da bomo »zasajali vinograde« in sadovnjake in uživali z njih sadove svojega dela. Tam ne bo pomanjkanja. Ne bo ne kupovanja ne prodajanja, niti strahu, ali bomo lahko kupili ali prodali. Nova Zemlja bo ustvarjena za nove ljudi z novimi možnostmi in sposobnostmi.
Gotovo radi potujete. Radi vidite nova mesta in nove dežele. Sveto pismo obljublja, da bomo kot rešenci »spremljali Jagnje, kamor koli gre«. (Raz 14,4) Zveličani bodo potovali s svojim Zveličarjem po vsem vesolju, odkrivali nova prostranstva in spoznavali nova Božja stvarstva, ki jih greh nikoli ni ponižal. Občudovali bomo znanje in možnosti svetov in njihov napredek, ki so ga uresničili s svojo izjemno bistroumnostjo.
Poleg zanimivih krajev v vesolju nam bodo zanimivi tudi prebivalci teh svetov. Obnovljena zveza s temi svetovi bo naša največja radost. Človeške zveze so navadno pristne in globoke. Na tem svetu živimo kot družabna bitja, ker se večkrat dobimo z znanci in prijatelji in skupaj z njimi opazujemo življenje, molimo drug za drugega, skupaj proučujemo in si medsebojno svetujemo. Veselje prijateljstva in krščanske ljubezni, toplina uresničenega prijateljstva in bratstva, vse to se bo znova občutilo in doživelo v medsebojnih odnosih prebivalcev vesolja in prebivalcev nove Zemlje. V nebesih bomo imeli dovolj časa seznaniti se s temi svetovi in poslušati njihove izkušnje in radosti: Tam se bomo srečali z vsemi, ki so premagali greh in postali vredni večnega življenja. Jezus je rekel: »Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedeli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.« (Mat 8,11)
Srečanje z velikimi ljudmi vseh stoletij bo ena največjih radosti v nebesih. Kaj bi vprašali Mojzesa, ki ga boste srečali na novi Zemlji? Ali bi se radi pogovarjali z Jožefom o času, ko je bil v ječi? Kaj bi vprašali Danijela o njegovem bivanju med lačnimi levi? Kaj bi se pogovarjali z Danijelovimi tovariši, ki so nekaj časa preživeli v ognju? Kako bi se pogovarjali z apostolom Petrom o njegovi hoji po vodi? Kaj bi radi zvedeli od apostola Pavla, ki ga je Kristus reševal na njegovih misijonskih potovanjih po nekdanjem rimskem cesarstvu? Toda med vsemi temi ljudmi boste srečali tudi Adama in njegove številne otroke, ki so hodili za njim, a vsi skupaj po stopinjah svojega Zveličarja in Gospoda Jezusa Kristusa. A končno bomo tam videli tudi njega, ki bo za glavo višji od Adama in vseh drugih ljudi. Srečali boste njega, na čigar rokah in nogah boste videli brazgotine ran, ki jih je dobil, ko je bil za vse nas pribit na križ.
Na novi Zemlji bomo videli njega, ki je bil naša pot, resnica in življenje, ki nas je vrnil k Očetu – našemu nebeškemu Bogu in Stvarniku. To je ta, ki ima slavno ime Saronska Roža, dragoceni Biser, ki je rekel, da se imenuje »vrata k ovcam« za nebeško kraljestvo. On je naša pot, po kateri smo prispeli v nebeško kraljestvo. Je naša resnica, ki nam je dala pravico stopiti v Božje kraljestvo, in On je naše življenje, ki ga bomo živeli brezmejno večnost. Z njim in po njem bomo stopili v nebeško, sijajno in slavno mesto Jeruzalem. To je nebeško mesto, Božja prestolnica, Božje svetišče, Božje prebivališče, ki bo na novi Zemlji, od koder bo Bog s Kristusom Gospodom in Svetim Duhom upravljal celotno vesolje.
Apostol Janez v svojem Razodetju slikovito opisuje mesto Jeruzalem: »In dvanajst vrat je bilo dvanajst biserov: posamezna vrata so bila iz enega samega bisera. Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega zlata kakor prosojen kristal.« (Raz 21,21) Biseri so znani po svoji čistosti in vrednosti. Na zemlji večkrat vidimo lažne bisere, toda biseri vgrajeni v nebeškem mestu bodo pravi, neponarejeni biseri.
Na tem grešnem svetu imamo veliko ponaredkov zveličanja in ponaredkov Cerkva. Bog ima samo eno pravo Cerkev, ki se pozna po spolnjevanju Božjih zapovedi in veri Jezusa Kristusa. (Raz 14,12) Veliko je poti, za katere trdijo, da vodijo k Bogu, toda obstaja samo ena Pot, eden Jezus Kristus, ki resnično vodi nazaj k nebeškemu Očetu.
Nebeški biseri pripadajo tistemu, ki je najdragocenejši Biser, a to je naš Zveličar Jezus Kristus. Samo po Jezusu Kristusu bomo prišli v nebeško kraljestvo. To je rekel sam Jezus Kristus. (Jn 14,6) On je ta, o katerem Sveto pismo pravi, da je »Čudoviti«. (Iz 9,6) Vse, kar je Čudoviti ustvaril in naredil za nas, je prečisto, slavno in vzvišeno. Ponižana človeška bitja zveličuje od greha in posvečuje za slavo večnega življenja.
V besedilu, v katerem apostol v Razodetju opisuje Novi Jeruzalem, je vklesan tudi napis nad vrati nebeškega mesta: »Imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov«. (Raz 21,12) Čigava imena so napisana nad vrati v nebeško mesto? To so imena Jakobovih sinov, ki so se pozneje imenovali Izraelovi sinovi po Jakobu, čigar ime je bilo spremenjeno v Izrael. Ruben je bil »prvorojenec« očeta Jakoba. Ali je »vzkipel kakor voda, ne boš imel prvenstva, ker si stopil na ležišče svojega očeta«. (1 Mz 35,23; 49,4) Tam sta tudi Simeon in Levi, brata, »njuna meča sta orodje nasilja (...) v svoji jezi sta ubila može«. (1 Mz 49,5.6)Sta torej »orodje nasilja«.
Ko boste proučevali Sveto pismo, boste ugotovili, da so bili Jakobovi sinovi samo grešni in slabi ljudje. Na sodbi bi bili razglašeni za lopove in ubijalce. Zakaj so njihova imena zapisana nad vrati nebeškega mesta? Njihova imena potrjujejo resnico, da se grešnikom lahko odpusti, da se lahko spremenijo, preobrazijo... Njihova imena slovesno naznanjajo, da se preteklost lahko pokrije in očisti s krvjo Gospoda Jezusa Kristusa. Ta imena so napisana na častnem prostoru v nebeškem mestu, da izpričajo, da so bili ti ljudje nekoč grešni, ampak grešniki, ki so se spokorili in dobili odpuščanje grehov in prejeli novo nebeško moč za takšno življenje, kakor se živi v nebesih. Ta imena pričajo, da tudi mi lahko stopimo skoz ista vrata, če bomo doživeli spremembo življenja, kakor so jo doživeli ti.
Sveto pismo nam v Razodetju, svoji zadnji knjigi, pravi: »In Duh in nevesta pravita: Pridi! In kdor posluša, naj reče: Pridi! In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja.« (Raz 22,17) Ali ni to vzvišeno Božje vabilo namenjeno vsakemu človeku? Po svojem Svetem Duhu nas vabi v nebeško mesto, da tam zavzamemo svoj prostor, ki nas pričakuje. Nevesta je Kristusova cerkev na svetu. Jezus pa je njen Ženin. Cerkev, ki spolnjuje njegove zapovedi in ima Jezusovo vero, vabi vsakogar z jasnim glasom: »Vse je pripravljeno, pridite!« (Mt 22,4)
Ali lahko v luči slave svetega nebeškega mesta, nove Zemlje in čudežnega vesolja, ki ne pozna greha, zavrnemo to vabilo? To je dvojno vabilo življenja namenjeno nam ljudem: vabilo Svetega Duha, ki govori vsakemu srcu, a tudi vabilo Kristusove neveste ali Cerkve na tem svetu. Mar bomo zavrnili vabilo svojega Zveličarja, ki vabi po Svetem Duhu in svoji nevesti Cerkvi? Pridimo h Kristusu, Mučencu z Golgote, ki je prelil svojo kri in nas povabil v svoje kraljestvo slave, v slavo nove zemlje in novih nebes.
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!