 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Korak v varnost (Mark Finley)
1. Z zaupanjem v prihodnost
V lepem sončnem dnevu leta 1966 se je skupina radovednežev zbrala v pristanišču mesta Nanaima v Angleški Kolumbiji. Želeli so videti »Kraljico Barnabo«, ladjo, ki je bila izdelana v tistem času za tri in pol milijona dolarjev. Ko so tisto zgodnje jutro stali na doku in opazovali dragoceno ladjo, se je zanimanje teh ljudi nenadoma spremenilo v osuplost. Namreč ladja, na kateri ni bilo niti kapitana niti posadke, je potrgala vrvi, s katerimi je bila privezana, in zaplula proti zalivu, njegove ostre skale pa so jo že vnaprej obsodile na nesrečo. Pravzaprav je neki delavec vso noč delal na ladji in pustil ladijski motor v položaju »naprej«. In ko so tisto jutro vključili stroje, je ladja potrgala vrvi, ki so jo držale. Ljudi je zajel preplah, ko so opazovali, kako pluje s kljunom naravnost v skale. V teh usodnih trenutkih je neki delavec hitro ukrepal. Stekel je v krmarnico in vključil mehanizem za spuščanje sidra. Tako je bila »Kraljica Barnaba« rešena pred nesrečo.
Težave v svetu – kdo jih nadzoruje
Ko sem bral o tej ladji, ki je bila brez kapitana in krmarja obsojena na nesrečo, sem pomislil: ali ni to splošna podoba časa, v katerem živi sodobni človek? Na tisoče ljudi danes zastavlja vprašanje: Ali obstaja kdo, ki upravlja? Ali sploh kdo nadzoruje dogajanja na našem planetu? Ali je naš svet obsojen na pogubo? Grožnje z jedrsko vojno, problem vse bolj naraščajoče lakote na svetu, vse bolj nevarna onesnaženost zraka, ki grozi uničiti človekovo okolje, vse to visi kakor Damoklov meč nad glavami ljudi XX. stoletja.
Dr. Norman Barlaug, ki je že leta 1970 dobil Nobelovo nagrado za svoje delo, je izjavil: »Dve tretjini od štirih milijard prebivalcev našega planeta živita v zelo siromašnih državah, ki svojim državljanom komaj uspevajo zagotoviti hrano. V teh državah se rodi vsako leto več kakor 70 milijonov novih prebivalcev. Štirje od petih novorojenčkov se rodijo v državah, v katerih vlada pomanjkanje.«
Tako postaja lakota na svetu največji problem današnjega človeštva. Kar se tiče tega problema, je prihodnost še mračnejša. Porast proizvodnje hrane je skoraj neznatna v primerjavi s porastom števila prebivalcev. Dr. Paul Ehrlich, biolog svetovnega slovesa, je izjavil tole: »Proizvodnja hrane je že zgubila tekmo s porastom prebivalcev. Na tisoče in milijone ljudi bo umrlo od lakote, če jih že poprej ne bodo uničile vojne ali onesnaženost okolja.«
Oglejmo si na kratko tudi problem onesnaženosti človekovega okolja. Znanstveniki, ki proučujejo ta problem, zelo resno opominjajo, da je človek v svojem odnosu do narave stopil na pot samouničenja. Ta problem je še posebej pereč v mestih. Zaradi onesnaženosti zraka je v nekaterih večjih mestih prepovedana telovadba v šolah, a v najbolj ogroženih predelih mesta so postavljene opozorilne table z napisom: »Pri veliki zasičenosti s smogom ne dihajte globoko.« Zdravniki poudarjajo, da imajo številne pljučne bolezni ljudi XX. stoletja neposredno zvezo z onesnaženostjo zraka. Naša mesta, polja in voda, vse je onesnaženo. Ali je upanje za naš planet?
Stvarnik in krmar
Prijatelj me je nedavno vprašal: »Kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet čez sto let; ali bo tedaj sploh še obstajal?«
Ko malo bolje proučimo okoliščine, ki vladajo na našem planetu, ne moremo reči, da vladata na njem samo nered in razpad. Na njem sta tudi lepota in vzvišena skladnost. Povsod okrog nas so dela, ki so visoko nad vsemi dosežki človeške umetnosti. Kdo je dal obliko cvetju? Kdo ga je naredil tako lepega in nežnega? Ali je pajkova mreža izid naključnega delovanja? Vsekakor ne. Pajek plete pozorno in do popolnosti natančno svojo krožno, simetrično mrežo.
Zunaj našega planetarnega sistema so še drugi vesoljski sistemi. Kdo jih je vse ustvaril? Kdo je vgradil zvezde v nebesni prostor? Kdo je določil prostor planetom in njihovo kroženje okrog Sonca? Mar to ne govori o obstoju njega, ki je vse to modro načrtoval? Zamislite si snežinko. Vsaka snežinka je oblikovana drugače. Ko znani švicarski izdelovalci čipk želijo ustvariti nov vzorec za čipke, »ulovijo« na kos stekla snežinko, jo pod drobnogledom »preslikajo« in tako dobijo nov vzorec za svoje izdelke. Vse, kar obstaja, je načrtovano. V celotnem vesolju se razodevata ustvarjalna natančnost in red, a ne golo naključje.
Vendar pa je najbolj čudežen ustroj na svetu človeško telo. Pomislimo na celico človeškega telesa, ki skriva v sebi na tisoče skrivnosti in je središče veličastnih čudežev. Torej, če vesolje potrjuje, da je ustvarjeno načrtno, če vsaka celica dokazuje, da ni nastala naključno, ampak s ciljem in po popolni zamisli, tedaj mora obstajati tudi Stvarnik. Mora obstajati nekdo, ki vse to nadzoruje. Naš svet ni kakor ladja brez krmarja. Božja beseda poudarja, da obstaja načrt tudi za naš svet.
Sveto pismo nam ne odkriva samo obstoj Stvarnika našega sveta in vesolja, temveč tudi to, da se zgodovina sveta odvija po določenem načrtu. Torej zgodovina ni samo zbirka dogodkov, spopadov in kriz. Tudi zgodovina ima svoj načrt, kar nam odkriva Sveto pismo. Zvezdogledom in raznim napovedovalcem usode ni uspelo dati natančnega odgovora o prihodnosti sveta. Mnogi vodilni znanstveniki in številni znani misleci našega časa se varajo, ko razmišljajo o prihodnosti. Zaskrbljeno se sprašujejo, kaj se bo zgodilo z našim planetom, kaj bo z našim svetom, ki je onesnažen, utrujen od vojn in vse bolj obremenjen z lakoto. Medtem ko se ti ljudje bojujejo s svojo zmedenostjo in strahom, nam Sveto pismo daje upanje za jutri. Jasno namreč razodeva načrt zgodovine. V knjigi preroka Izaija je zapisano tole sporočilo:
»Prej napovedano, glejte, se je spolnilo! In novo oznanjam, preden vzklije, vam dajem slišati.« (Iz 42,9)
Bog pravi: Preden bo prihodnost prinesla dogodke, vas bom obvestil o njih. Božja knjiga, Sveto pismo, razodeva prihodnost stoletja vnaprej. V knjigi preroka Izaija je poudarjeno, da Bog, ki je ustvaril vesolje in njegov popoln red ter naredil, da planeti krožijo okrog Sonca, vodi dogodke na našem planetu:
»Jaz sem Bog in drug nobeden, pravi Bog, in nihče mi ni enak; ki oznanjam od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo.« (Iz 46,9.10)
Ko bomo proučevali strani Svetega pisma, bomo spoznali velike dogodke, ki se bodo zgodili v prihodnosti, dogodke, katerih uresničitev se že sluti na obzorju zgodovine sveta. Ko počasi odgrinjamo zaveso, ki nam zagrinja prihodnost, bomo gledali z očmi svetopisemskih prerokov in spoznali to, kar se bo zanesljivo zgodilo v prihodnosti, ki čaka celotno človeštvo.
Zanesljivost prerokovanj
V knjigi preroka Amosa je zapisano:
»Da, Gospod Bog ne stori ničesar, ne da bi razodel svojega sklepa svojim služabnikom prerokom.« (Am 3,7)
Bog je po svojih prerokih jasno razodel prihodnost. Proučimo takšno zelo zanimivo in pomembno prerokovanje, ki je zapisano v knjigi preroka Danijela. To vnaprej kaže 2.500 let zgodovine. Toda pred proučevanjem tega prerokovanja pa si je dobro na kratko ogledati, kaj se je dogajalo pred Danijelovimi prerokovanji.
Ko je Jezus svojim učencem opisoval dogodke, ki se bodo zgodili v svetovni zgodovini, je jasno poudaril potrebo proučevanja Danijelovega prerokovanja, ki zajema zadnje dni zgodovine tega sveta. Danijelova prerokovanja in prerokovanja iz knjige Razodetja hodijo vštric. Proučevanje Danijela 2 nam bo jasno razodelo potek 2.500 let dolge zgodovine korakoma in v razumskem zaporedju.
Sanje vladarja iz davne preteklosti
Danijela so kot mladeniča odpeljali v babilonsko sužnost. Po triletnem šolanju na dvoru kralja Nebukadnezarja je dobil zelo visok in vpliven položaj v babilonskem kraljestvu. Neko noč je imel kralj Nebukadnezar nenavadne sanje. Ko se je naslednje jutro prebudil, je dojel, da imajo sanje velik pomen, ker prodirajo globoko v prihodnost, toda nikakor se ni mogel spomniti podrobnosti teh sanj. Razmišljal je: »Te sanje imajo izreden pomen in ne bom dal miru, dokler jih ne zvem.«
Kot bomo videli, so bile Nebukadnezarjeve sanje prikaz nastajanja in padanja različnih kraljestev v različnih obdobjih. Zajemajo obdobje Danijelovega časa do našega in še dalje. Razodevajo, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s planetom Zemljo. Kakor se je prerokovanje uresničevalo po določenem redu v preteklosti, tako se bo uresničevalo tudi v prihodnosti.
Nebukadnezar je poklical vrače, zvezdoglede, vedeže in najbolj izobražene ljudi, da mu povedo in razložijo sanje. Rekel jim je: »Imel sem sanje, ali se jih ne morem spomniti. Toda vem, da je bilo nekaj zelo pomembnega. Povejte mi sanje in njihov pomen!«
Modrijani so mu na to odgovorili: »Kralj, tega še nihče nikoli ni zahteval. Povej nam sanje, a mi ti bomo povedali njihov pomen.« Toda kralj se ni mogel spomniti sanj. Modrijanom je obljubil »darove, plačilo in veliko čast«, če mu bodo povedali sanje in njihov pomen. Če pa jim to ne bo uspelo, jih čaka smrt.
To se je hitro razvedelo po vsem Babilonu. Povsod je bilo čutiti napetost. Tudi prerok Danijel je zvedel za to novico. Pripadal je izobraženim izbrancem v Babilonu, toda ni bil ne zvezdogled ne vrač. Izprosil si je malo časa, da se obrne na Boga in ga zaprosi za pomoč pri rešitvi tega problema. Iskreno je vpil k Bogu v molitvi. Nebeškega Boga je prosil, naj mu razodene sanje kralja Nebukadnezarja. Bog je milostno razsvetlil Danijelov razum in mu odkril kraljeve sanje.
Nato je Danijel odšel h kralju. O tem dogodku beremo v knjigi preroka Danijela:
»Tedaj je Arioh hitro peljal Danijela pred kralja in mu rekel takole: Med judovskimi pregnanci sem našel moža, ki bo kralju oznanil razlago. Kralj je odgovoril in rekel Danijelu, ki mu je bilo ime Baltazar: Ali mi res moreš povedati sanje, ki sem jih videl, in njih razlago? Danijel je odgovoril pred kraljem in rekel: Skrivnosti, za katero vpraša kralj, ne morejo kralju oznaniti modreci, rotilci, pismouki in zvezdarji. Toda Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in On oznani kralju Nebukadnezarju, kaj se zgodi v poslednjih dneh. Tvoje sanje in videnja tvoje glave na tvojem ležišču so bila.« (Dan 2,25-28)
Danijel je poudaril pomembno resnico: »Toda Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in On oznani kralju Nebukadnezarju, kaj se zgodi v poslednjih dneh.« Danijel je poudaril, da je Bog s temi sanjami naznanil kralju, kar se bo zgodilo do konca. Prerok ni mogel poznati prihodnosti, in tako torej niti ni mogel kralju razodeti sanj, toda Bog odgovarja na takšno vprašanje. Danijel je bil samo posrednik. Svoje posredovanje je Danijel opisal z besedami:
»Tebi, o kralj, so prišle misli na tvojem ležišču o tem, kaj se bo poslej zgodilo. On, ki razodeva skrivnosti, ti oznanja, kaj se zgodi. Meni je bila ta skrivnost razodeta, ne z modrostjo, ki bi bila v meni mimo vseh ljudi, ampak zato, da se kralju oznani razlaga in da spoznaš misli svojega srca.
Ti, o kralj, si imel videnje: Glej, bila je velika podoba. Ta podoba je bila ogromna in njena svetlost izredna; stala je pred teboj in njen pogled je bil grozen. Glava te podobe je bila iz čistega zlata, njene prsi in njene roke iz srebra, njen trebuh in njena ledja iz brona, njena stegna iz železa, njene noge deloma iz železa, deloma iz ila. Ti si to gledal, dokler se ni brez človeških rok utrgal kamen in zadel podobo v njene železne in ilnate noge ter jih je razdrobil. Tedaj se je hkrati razdrobilo železo, il, bron, srebro in zlato ter bilo kakor pleve na poletnih gumnih. Veter jih je odnesel, nikakršnega sledu jim ni bilo več najti. Kamen pa, ki je zadel podobo, je postal velika gora in je napolnil vso zemljo.« (Dan 2,29-35)
Prikaz zgodovine
Lahko si zamislim kralja, kako navdušen vzklika: »Da, prav to sem videl! Danijel, kako si to zvedel? Kdo ti je povedal?« Lahko si zamišljam tudi preroka Danijela, ki je kratko odgovoril: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in On oznani kralju Nebukadnezarju, kaj se zgodi v poslednjih dneh.«
Sedaj je trenutek, da spoznamo neka pomembna načela, ki nam bodo pomagala dojeti prerokovanja. Če želimo razumeti neko prerokovanje, moramo narediti tri osnovne korake:
1) Branje prerokovanj. Večina svetopisemskih prerokovanj razumemo napačno, ker v glavnem beremo, kar je kdo rekel, napisal ali govoril o določenem prerokovanju. Nikoli ne moremo razumeti kakšnega prerokovanja, če ga sami ne bomo prebrali zelo pozorno. To smo storili, ko smo prebrali zapisano besedilo, ki opisuje ogromno podobo z zlato glavo, prsi in roke iz srebra, trebuh in ledja iz brona, stegna iz železa, noge deloma iz železa in deloma iz ila in o utrganem kamnu brez človeških rok, ki je uničil podobo.
2) Poiskati svetopisemsko razlago prerokovanja. Kako bi odgovorili na vprašanje: Kaj mislite, kakšen pomen ima to prerokovanje? Lahko bi odgovorili z drugim vprašanjem: Kdo lahko reče, da je prvo mnenje pravilno, a drugo napačno, ali obrnjeno? Zato mora obstajati v odnosu na pomen prerokovanja veljavna sodba. Kadar koli beremo kakšno svetopisemsko prerokovanje, se obrnimo na Sveto pismo, da bi v njem našli popolno razlago.
3) Kako se je razlaga, ki jo je podal Bog, uresničila v zgodovini? Prerok Danijel je kralju Nebukadnezarju razlagal pomen in pomembnost prerokovanja. Začenja takole: »To so sanje; njih razlago povemo zdaj pred kraljem.« Pomembno je zapaziti, da prerok pravi: »Njih razlago povemo,« ne pa: »Jaz ti bom povedal.« Bog je Danijelu razodel sanje, a prerok je poudaril, da je bil samo Božje orodje, po katerem so kralju razodete sanje in njihov pomen.
»To so sanje; njih razlago povemo zdaj pred kraljem. Ti, o kralj, kralj kraljev, ki mu je Bog nebes dal kraljestvo, moč, oblast in slavo, in v čigar roko je dal povsod, kjer koli so prebivališča, ljudi, živali, polja in ptice neba, in tebe postavil za gospodarja njim vsem, ti si glava iz zlata.« (Dan 2,36-38)
Danijel je gledal kralju naravnost v oči in brez omahovanja izjavil: »Ti si glava iz zlata.« Torej to prerokovanje, ki je zajelo 2.500-letno obdobje človeške zgodovine, se začenja od Danijelovega časa in sega vse do konca sveta. Tudi v knjigi Razodetje opisana prerokovanja se začenjajo v času, ko so bila zapisana, in segajo do konca sveta.
Babilon
Prerok Danijel poudarja, da je babilonsko kraljestvo predstavljeno z zlato glavo. Kakšen vznemirljiv in sijajen prizor: Babilon – zlata glava.
Babilon, najmočnejša prestolnica v zgodovini Starega sveta, je zrasel ob reki Evfrat, ki je tekla posredi mesta, in imel obzidje visoko več kakor 60 m in tako široko, da so po njem mogli vštric voziti trije vozovi. Ko grški zgodovinar Herodot opisuje Babilon, pravi, kako so Babilonci potratno uporabljali zlato, posebno če je šlo za verske potrebe. Ko Herodot opisuje babilonsko zlato božanstvo Bel-Marduka, trdi, da je kip božanstva narejen iz čistega zlata in da sedi na zlatem prestolu, pred katerim stoji zlata miza, a pred njim je zlat oltar v zlatem babilonskem svetišču. Torej je bil Babilon pravilno prikazan z zlato glavo.
Kralj Nebukadnezar je na neki glinasti ploščici, ki so jo nedolgo tega odkopali arheologi, zapustil naslednji zapis: »O Babilon, veselje mojih oči in slava vseh kraljestev, bodi večen.«
Izkopavanja v Babilonu potrjujejo Nebukadnezarjevo željo, da bi njegovo kraljestvo trajalo večno. Na mnogih glinastih ploščicah, ki so jih našli v Babilonu, je zapisano Nebukadnezarjevo ime. Želel je, da njegovo kraljestvo nikoli ne bi propadlo. Toda prerok pravi tole: »A za teboj vstane drugo kraljestvo.« (Dan 2,39) Danijel poudarja, da celotna podoba ni iz zlata. Nastopilo bo obdobje drugega kraljestva, ki je predstavljeno s srebrom.
Katero kraljestvo je nastalo po Babilonu?
Medo-Perzija
Babilon je vladal nad svetom od leta 605 do 539 pred našim štetjem. Samo nekaj let po Nebukadnezarjevi smrti, leta 539 pred našim štetjem, se je na prestolu znašel kralj Baltazar. Neko noč je med razuzdanim veseljačenjem na dvoru neka čudežna roka napisala na zid nenavadne besede:
»To je pisanje, ki je bilo napisano: Mene, tekel, parsin. To pa je razlaga besed: Mene: preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu naredil konec. Tekel: tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden. Parsin: razdeljeno bo tvoje kraljestvo in dano Medijcem in Perzijcem.« (Dan 5,25-28)
Bog je napovedal to drugo kraljestvo, ki se bo dvignilo po babilonskem. V knjigi preroka Danijela 5 je opisano, kako so Medijci in Perzijci zasedli Babilon.
Zalo zanimivo je poudariti, da je bil v Svetem pismu že mnogo let poprej omenjen vladar, ki je zavzel Babilon. To je bil perzijski vojskovodja Cir. Ta je v prerokovanju poimensko omenjen že mnogo let pred svojim rojstvom. »Ki velim Ciru: Moj pastir je; in dopolni vso mojo voljo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se! Tako pravi Gospod svojemu maziljencu Ciru, ki sem ga prijel za desnico, da porazim pred njim narode, in hočem razpasati ledja kraljem, da odprem duri pred njim in vrata ne ostanejo zaprta.« (Iz 44,28; 45,1 CHR)
Mar to ne potrjuje navedka, da se zgodovina odvija po določenem poteku. Bog vodi in nadzoruje dogodke. Če so se prerokovanja s tolikšno natančnostjo uresničevala v preteklosti, se bodo tudi v prihodnosti. Zato lahko z globokim zaupanjem v Boga pričakujemo prihajajoče dogodke.
Izaijevo prerokovanje je bilo napisano okoli 700 let pred našim štetjem, a Cir je napadel Babilon leta 539 pred našim štetjem, torej po več kakor 160 letih.
Skozi mesto Babilon je tekla reka Evfrat. Cirovi vojaki so preusmerili tok reke tako, da je gladina vode v rečnem koritu upadla. Del Cirove vojske je v mesto prišel po rečnem koritu. Mestna vrata na obeh straneh reke so bila odprta in nezastražena, ker je v Baltazarjevem dvoru še vedno trajalo veseljačenje. Tako je Cir, v Svetem pismu že 160 let poprej imenovan mož, vdrl v mesto in si podvrgel Babilonce. Zlato babilonsko kraljestvo je propadlo. Na prizorišče je stopila Medo-Perzija.
Sveto pismo ni človeška stvaritev. To je Božja knjiga. V njej so opisani vzponi in padi kraljestev. Vojskovodjo, ki je premagal Babilon, omenja celo po imenu, a zgodovina dokazuje, da se dogodki odvijajo po določenem poteku. Ali bo Medo-Perzija trajala večno? Razvijala se je po opisu prerokovih besed: »A za teboj vstane drugo kraljestvo, neznatnejše od tvojega.« (Dan 2,39) Medo-Perzija se je hitro dvignila, a ni dosegla babilonskega sijaja in slave. Zato je bila tudi predstavljena s srebrom, ki ima manjšo vrednost od zlata. Toda tudi to kraljestvo ne bo vladalo večno, dvignilo se bo tretje.
Grško-Makedonsko kraljestvo
Aleksander Makedonski, veliki vojskovodja, je ta pomembni položaj zasedel v svojem 25. letu. Že v 33. letu je bil vladar celotnega tedanjega kulturnega sveta. Njegov vpliv je segal povsod. Aleksander je bil eden največjih vojnih veleumov vseh časov. O njem je napisal veliki filozof in zgodovinar Arijan naslednje: »Prepričan sem, da tedaj ni bilo naroda, niti mesta niti enega človeka, ki ni vedel za Aleksandrovo ime. Videti je bilo, kakor da ga božanska roka vodi pri vsakem delu.«
Grško-Makedonsko kraljestvo, tretje po vrsti, je podjarmilo Perzijo leta 331 pred našim štetjem. Ali je ostalo večno? Ne. Na podobi je potrebno sedaj opazovati četrto kovino, železo, ki prihaja za bronastim trebuhom in ledji:
»Četrto kraljestvo bo močno kakor železo, ki zdrobi in razbije vse; kakor železo, ki vse zruši, bo to zdrobilo in razbilo.« (Dan 2,40)
Rim
Rim je bil močno kraljestvo, ki je 160 let pred našim štetjem zrušilo Grčijo in je trajalo približno vse do leta 450 našega štetja. To kraljestvo je vladalo svetu tudi v Kristusovem času. Zaradi rimskega ukaza o popisu prebivalstva sta Jožef in Marija prišla v Betlehem, kjer se je rodil Jezus. Rimski vojaki so Kristusa križali, njegov grob pa je bil zapečaten z rimskim pečatom.
V svojem znamenitem zgodovinskem delu Vzpon in padec rimskega kraljestva je Edward Gibbon v podobi iz knjige preroka Danijela prepoznal opis narodov, ki so vladali svetu od Babilona do Rima. Na strani 631 piše takole: »Podoba iz zlata, srebra in brona lahko predstavlja narode in njihove kralje, ki jih je postopoma drobilo železno rimsko kraljestvo.« Celo ta veliki zgodovinar prepoznava v velikem kipu podobo vzponov in padcev raznih kraljestev.
Ko opazujemo potek zgodovine in način, kako je vsako kraljestvo zginilo s prizorišča sveta in prepustilo svoj prostor drugemu, bi lahko pričakovali, da se bo po Rimu zopet dvignilo neko svetovno kraljestvo. Toda po železnih nogah Sveto pismo ne omenja nobenega petega svetovnega kraljestva. Štiri kraljestva so vladala v svojih obdobjih: Babilon, Medo-Perzija, Grčija in Rim. Ne tri, ne dve, ne pet ali šest. V zgodovini se je zgodilo natančno tako, kakor je napovedalo Sveto pismo. Zato smo lahko prepričani, da naš svet ni kakor ladja brez krmarja. Ta, ki je ustvaril zvezde, vodi račun tudi o zgodovini našega planeta.
Kraljestvo je razdeljeno
»Če si videl noge in prste deloma iz lončarskega ila, deloma iz železa, to pomeni, da se bo kraljestvo delilo in bo v njem nekaj trdnosti železa, ker si videl, da je bilo železo pomešano z lončarskim ilom. Da so bili prsti na nogah deloma iz železa, deloma iz ila, pomeni: del kraljestva bo trden in drugi del zdrobljiv. Da si videl železo pomešano z lončarskim ilom, pomeni, da se bodo med seboj mešali z ženitvijo, pa se vendar ne bodo držali drug drugega, kakor se železo ne more zmešati z ilom.« (Dan 2,41-43)
Po prerokovanju se peto kraljestvo ne bo pojavilo kot naslednik rimskega kraljestva. Prerokovanje pravi, da se bo Rim kot država razpadel. Stopala na podobi, »deloma iz železa in deloma iz ila«, predstavljajo razpad rimskega kraljestva.
Od sredine IV. do sredine V. stoletja našega štetja so bila v zahodni Evropi številna barbarska plemena. Anglosasi, Franki, Alemani, Burgundi, Vandali, Huni, Svevi in mnogi drugi, ki so pustošili rimsko kraljestvo. Ta barbarska plemena so zasedla posamezne dele kraljestva in spreminjala njegove meje po svoji volji. Franki so zasedli področje, ki je danes znano kot Francija. Anglosasi so zasedli področje današnje Anglije, Svevi področje današnje Švice, Huni Madžarske in tako naprej po vsej Evropi. Stopala iz ilovice in železa opozarjajo na dejstvo, da bodo nekateri od narodov, ki bodo zasedli posamezna rimska področja, močni kakor železo, medtem ko bodo nekateri slabi in drobljivi kakor ilovica.
Besedilo v knjigi preroka Danijela opisuje to zgodovinsko obdobje takole:
»Da si videl železo pomešano z lončarskim ilom, pomeni, da se bodo med seboj mešali z ženitvijo, pa se vendar ne bodo držali drug drugega, kakor se železo ne more zmešati z ilom.« (Dan 2,43)
Od časa rimskega kraljestva ni bilo tako velike, trdne in edinstvene države v Evropi. Toda Sveto pismo pravi: »Pa se vendar ne bodo držali drug drugega«. Evropa ne bo zedinjena v eno državo, v močno politično in vojno celoto.
Kaj prinaša prihodnost? Po prerokovanju, ki spremlja potek zgodovine na svetu, je čas zlate glave, srebrnih prsi, bronastega trebuha in železnih nog že zdavnaj zdavnaj minil. Živimo na samem koncu zgodovine, v obdobju, ki je predstavljeno z nožnimi prsti na velikem kipu. Kaj je na obzorju?
Kristusovo večno kraljestvo
»V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano. Njegovo kraljestvo ne bo prepuščeno drugemu ljudstvu. Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta kraljestva, samo pa bo obstalo na veke. Saj si videl sam, da se je z gore kamen utrgal brez človeških rok in zdrobil železo, bron, ilo, srebro in zlato. Tako je veliki Bog kralju oznanil, kaj se bo poslej zgodilo. Sanje so resnične in njih razlaga je zanesljiva.« (Dan 2,44.45)
Oglejmo si naslednji dogodek iz tega preroškega sporeda. Dogaja se »v dneh teh kraljev«. Katerih kraljev? V času razdeljene Evrope. Kamen, ki se je utrgal brez človeških rok, (Dan 2,34.35) predstavlja Božje kraljestvo. Postal bo velika gora, ki bo napolnila vso zemljo. Ali je torej zgodovina našega planeta usmerjena k uničenju?
Človeštvo dobiva dobra sporočila iz svete Božje besede. Brez človeških rok utrgan kamen je Kristusovo kraljestvo, v katerem ne bo vojnih groženj ne straha ne nemira med ljudmi, niti spopadov, ne lakote, niti onesnaženosti zraka.
Ljudje našega časa nujno potrebujejo sporočilo upanja, ki je v Božji sveti knjigi, potrebujejo zaupanje in varnost, ki se lahko dobita iz nje. Potreben nam je Zveličar, ki govori iz te knjige, da pride in spremeni naša srca in življenje, da nas znova ustvari, da nas tako spremeni, da bi lahko živeli v tem večnem svetu, ki bo osvobojen bolezni, vojn, trpljenja in smrti.
Naš svet je res zabredel v težave, ker so problemi, ki ga morijo, zelo resni. Toda obstaja izhod. Težave našega sveta, ki kljubuje vsem človeškim prizadevanjem, bodo odpravljene, ko bo Kristus ustanovil svoje večno kraljestvo. Toda preden ga bo ustanovil na svetu, ga želi ustanoviti v vsakem človeškem srcu. Preden bo sedel na prestol večne države novega sveta, želi v življenju in življenjskem okolju vsakega človeka ustvariti ozračje teh novih, božanskih in večnih vrednot.
Zakaj mu ne bi izročili svojega srca, da bi iz njega naredil svoje večno kraljestvo?
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!