 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
Uvod (angleško)
GOSPODOV VINOGRAD
Bog je nameraval vsem narodom na zemlji podariti najboljše nebeške darove, zato je poklical Abrahama iz njegovega malikovalskega sorodstva in mu ukazal prebivati v Kanaanski deželi. Rekel mu je: "In storil te bom v velik narod in te blagoslovil, in poveličam tvoje ime, in v blagoslov bodi!" (1 Mz 12,2) Abrahamu je bila ponujena velika čast - biti oče ljudstvu, ki bo stoletja varuh in zagovornik Božje resnice v svetu ter bodo po njem vsi narodi na svetu blagoslovljeni s prihodom obljubljenega Mesija.
Ljudje so skoraj izgubili spoznanje o pravem Bogu. Malikovalstvo je pomračilo njihov um. Prizadevali so si "svete, pravične in dobre" (Rim 7,12) božanske uredbe zamenjati z zakoni, ki ustrezajo namenom njihovega krutega in sebičnega srca. Bog pa jih v svoji milosti ni uničil. Odločil se je dati jim priložnost, da bi ga spoznali/15/ po njegovi cerkvi. Za načela, ki jih je razodelo njegovo ljudstvo, je načrtoval, da bodo sredstvo za obnovo Božje moralne podobe v človeku.
Božje zakone je treba povišati in ohraniti njihovo veljavo. Ta velika in plemenita naloga je bila zaupana Izraelovi hiši. Bog jih je ločil od sveta, da bi jim lahko zaupal sveto nalogo. Postavil jih je za čuvaje svojega zakona, po njih pa je želel med ljudmi ohraniti spoznanje o sebi. Tako bi nebeška luč lahko svetila na svetu, ki ga je obdajala tema, in bi se slišal glas, ki vabi vse narode, naj se od malikovalstva obrnejo k služenju živemu Bogu.
Bog je izpeljal svoje izvoljeno ljudstvo "iz Egiptovske dežele z veliko močjo in mogočno roko. Poslal je Mojzesa, svojega hlapca, Arona, ki ga je bil izvolil. Delala sta pred njimi besede njegovih znamenj in čudeže v Hamovi deželi. Zapretil je Rdečemu morju, in posušilo se je, in peljal jih je skozi valove kakor po planjavi." (2 Mz 32,11; Ps 105,26.27; 106,9) Rešil jih je sužnosti, da bi jih pripeljal v dobro deželo - deželo, ki jo je v svoji previdnosti pripravil zanje kot zavetje pred sovražniki. Želel jih je pritegniti k sebi in jih objeti z večnimi rokami. V odgovor na njegovo dobroto in usmiljenje pa naj bi poveličali njegovo ime in ga proslavili na zemlji./16/
"Zakaj Gospodov delež je njegovo ljudstvo, Jakob je njemu odmerjena dediščina. Našel ga je v deželi puščave, v pustinji, v tuljenju divjega kraja; obdal ga je, pazil je nanj, varoval ga je kakor punčico svojega očesa. Kakor orel spodbuja k letanju svoje gnezdnike in leta nad svojimi mladiči, razprostira svoje peruti, jih nanje jemlje in jih nosi na svojih krilih: tako ga je Gospod sam vodil in ni bilo z njim nobenega tujega boga." (5 Mz 32, 9-12) Tako je privil Izraelce k sebi, da bi lahko prebivali v senci Najvišjega. Čudežno jih je varoval pred nevarnostmi, ko so potovali po puščavi, na koncu pa so se nastanili v Obljubljeni deželi kot izvoljeno ljudstvo.
Izaija je z ganljivo prevzetostjo uporabil priliko za pripoved o tem, kako je bil Izrael poklican in pripravljen stati v svetu kot Jahvejev predstavnik, bogat v vsakem dobrem delu: "Daj, da zapojem o svojem ljubljencu, pesem svojega ljubega o njegovem vinogradu: Vinograd je imel moj ljubljenec na prerodovitnem griču. Prekopal ga je in mu potrebil kamenje in ga posadil s plemenitimi trtami; in sezidal je stolp sredi njega in tudi tlačilnico je izdolbel v njem. In je čakal, da obrodi grozdje." (Iz 5,1.2)
Bog je želel po izvoljenem ljudstvu blagosloviti vse človeštvo. Prerok je razložil: "Vinograd Gospoda nad vojskami/17/ je namreč Izraelova hiša in Judovi možje so rastlina njegove radosti." (Iz 5,7)
Temu ljudstvu so bili zaupani Božji izreki. Bili so ograjeni s predpisi njegovega zakona, z večnimi načeli resnice, pravičnosti in čistosti. Poslušnost tem načelom je morala biti njihova zaščita, saj bi jih rešila pred samouničenjem zaradi grešnega življenja. Bog pa je sredi dežele postavil svoj sveti tempelj kakor stolp sredi vinograda.
Kristus je bil njihov učitelj. Kakor je bil z njimi v puščavi, tako bi moral še vedno ostati njihov učitelj in vodnik. V shodnem šotoru in templju je bivala njegova slava v svetem oblaku nad prestolom milosti. Zavoljo njih je nenehno razodeval bogastvo svoje ljubezni in potrpežljivosti.
Bog je po Mojzesu razodel svoj namen in pojasnil pogoje za njihovo blaginjo. Rekel je: "Zakaj ti si sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu; tebe si je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu boš ljudstvo lastnine izmed vseh ljudstev, kar jih je na površju zemlje." (5 Mz 7,6)
"Danes si se zarekel Gospodu, da bodi tvoj Bog in da hočeš hoditi po njegovih poteh ter izpolnjevati njegove postave in zapovedi in sodbe in poslušati njegov glas. In Gospod se ti je danes zarekel, da mu bodi ljudstvo lastnine, kakor ti je bil obljubil, in da izpolnjuj vse njegove zapovedi, ter da te hoče storiti/18/ višjega mimo vseh narodov, ki jih je ustvaril, v hvali in imenu in v časti, da bi ti bil sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril." (5 Mz 26,17-19)
Izraelci bi morali zasesti vse področje, ki jim ga je določil Bog. Narodi, ki niso hoteli častiti pravega Boga in mu služiti, so morali biti pregnani. Božji namen pa je bil, da bi jih pritegnil k sebi s tem, da bi jim Izrael razodel njegov značaj. Evangeljsko povabilo bi moralo biti poslano vsemu svetu. Nauk daritvene službe bi moral pred narodi povišati Kristusa, da bi lahko živeli vsi, ki bi pogledali nanj. Vsi, ki so zapustili malikovanje in začeli častiti pravega Boga kakor Kanaanka Rahaba in Moabka Ruta, bi se morali pridružiti izvoljenemu ljudstvu. Izraelci bi morali z naraščanjem števila širiti meje, dokler ne bi njihovo kraljestvo zajelo vsega sveta.
Ampak starodavni Izrael ni izpolnil Božjega namena. Gospod je objavil: "In vendar sem te bil jaz zasadil plemenito trto od pristne sadike; in kako si se mi spremenila v spačene ročice tuje trte? Izrael je košata trta, ki je poganjala svoje sadove. Sedaj pa, jeruzalemski prebivalci in Judovi možje, sodite vendar med menoj in mojim vinogradom! Kaj bi se še storilo mojemu vinogradu, česar bi ne bil že storil v njem? Zakaj, ko sem/19/ čakal, da obrodi grozdje, je rodil viniko? Sedaj naj vam torej naznanim, kaj bom storil svojemu vinogradu: njegovo ograjo odpravim, da se bo paslo po njem, obzidje mu razvalim, da bodo teptali po njem. Dam ga v opustošenje: ne bo se obrezoval, ne okopaval, a grmovje požene v njem in trnje, vrhutega zapovem oblakom, naj ne izpuščajo dežja nanj. ... In ko je čakal pravoljubja, glej krvoprelitje, pravičnosti, a glej tožno vpitje!" (Jer 2,21; Oz 10,1; Iz 5,3-7)
Gospod je po Mojzesu opozoril ljudstvo na posledice nezvestobe. Če ne bodo hoteli izpolnjevati njegove zaveze, se bodo ločili od Božjega življenja in njegovi blagoslovi ne bodo mogli priti nanje. Občasno so upoštevali ta opozorila, in tedaj so se na judovski narod in po njem na okoliška ljudstva izlivali bogati blagoslovi. Toda v svoji zgodovini so zelo pogosto pozabljali na Boga in izgubljali spred oči svojo vzvišeno prednost, da so njegovi predstavniki. Prikrajšali so ga za službo, ki jo je zahteval od njih, svoje bližnje pa za poučevanje v veri in svet zgled. Želeli so si prilastiti sadove vinograda, v katerem so bili postavljeni za oskrbnike. Celo pogani so jih zaničevali zaradi njihove pohlepnosti in lakomnosti. Tako so pogani/20/ dobili priložnost, da so si napačno razlagali Božji značaj in zakone njegovega kraljestva.
Bog je z očetovsko ljubeznijo trpel svoje ljudstvo. Vplival je nanje tako, da jim je dajal in odvzemal blagoslove. Potrpežljivo jim je pokazal njihove grehe in prizanesljivo čakal, da bi jih priznali. Pošiljal je preroke in poslance po to, kar ima pravico dobiti od vinogradnikov; toda namesto da bi z dobrodošlico sprejeli te može, ki so imeli razsodnost in duhovno moč, so z njimi ravnali kakor s sovražniki. Vinogradniki so jih preganjali in pobijali. Bog je poslal naslednje poslance, vendar so bili deležni enakega ravnanja kakor prvi, le da so vinogradniki pokazali še odločnejše sovraštvo.
Odtegnitev božanske naklonjenosti med izgnanstvom je mnoge spodbudila k spokorjenju. Po vrnitvi v Obljubljeno deželo je judovsko ljudstvo kljub temu znova ponovilo napake prejšnjih rodov in prišlo v politični spor z okoliškimi narodi. Preroki, ki jih je Bog pošiljal popravit prevladujoče zlo, so bili sprejeti z enakim nezaupanjem in zaničevanjem kakor poslanci v preteklosti. Tako so vinogradniki iz stoletja v stoletje povečevali svojo krivdo.
Dobro trto, ki jo je zasadil božanski Vinogradnik na palestinskih gričih, so Izraelci zaničevali in jo končno vrgli čez obzidje vinograda; zlomili so jo/21/ in poteptali z nogami ter upali, da so jo za vedno uničili. Vinogradnik je umaknil trto in jo skril pred njihovim pogledom. Znova jo je zasadil, vendar na drugi strani obzidja in tako, da stebla ni bilo možno videti. Veje so se stegovale čez obzidje in lahko so jo cepili, samega stebla pa ljudje niso mogli doseči ali poškodovati.
Posebno vrednost za današnjo Božjo cerkev na zemlji - za varuhe njegovega vinograda - imajo nasveti in opomini, podani po prerokih, ki so razlagali njegove večne načrte za človeštvo. V preroških naukih sta jasno razodeta njegova ljubezen do izgubljenega rodu in načrt za njihovo zveličanje. Zgodovina o poklicanju Izraela, o njihovih uspehih in padcih, o njihovi ponovni pridobitvi božanske naklonjenosti, o njihovi zavrnitvi Gospodarja vinograda in o izvrševanju načrta vekov po pobožnem ostanku, kateremu se bodo izpolnile vse zavezne obljube - to je bila tema Božjih poslancev njegovi cerkvi skozi pretekla stoletja. In tudi danes Božje sporočilo njegovi cerkvi - njim, ki skrbijo za njegov vinograd kot zvesti vinogradniki - ni nič drugačno od sporočila, ki ga je povedal starodavni prerok:
"Tisti dan prepevajte o prekrasnem vinogradu: Jaz, Gospod, ga stražim, vsak trenutek ga bom močil; da ga kdo ne poškoduje, ga bom stražil noč in dan." (Iz 27,2.3)
Izrael naj upa v Boga. Gospodar vinograda tudi danes med ljudmi vseh narodov in ljudstev zbira dragocene sadove, na katere je dolgo čakal. Kmalu bo prišel v svojo last, tisti srečni dan pa se bo dokončno izpolnil njegov večni namen za Izraelovo hišo. "V prihodnjih dneh se ukorenini Jakob; Izrael bo cvetel in poganjal popke; in s sadom napolnijo površje vsega sveta." (Iz 27,6)/22/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!