Vsebina

Nazaj

Naprej

Preroki in kralji (Ellen G. White)

60. Videnja prihodnje slave (angleško)

Božji cerkvi so bila v najtemnejših urah boja z zlom dana razodetja o večnem Jahvejevem načrtu. Njegovemu ljudstvu je bilo omogočeno pogledati nad sedanje preizkušnje v prihodnje zmagoslavje, ko bodo odrešeni po koncu boja stopili v Obljubljeno deželo. Ti pogledi v prihodnjo slavo, prizori, ki jih je naslikala Božja roka, bi morali biti dragoceni današnji cerkvi, ko se boj vseh časov hitro približuje koncu in se bodo obljubljeni blagoslovi kmalu uresničili v vsej svoji polnosti.

Starodavni preroki so podali cerkvi veliko tolažilnih sporočil. "Tolažite, tolažite moje ljudstvo," (Iz 40,1) je Bog rekel Izaiju. Skupaj z nalogo pa so bila dana tudi čudovita videnja, ki so bila upanje in radost vernikov v vseh prihodnjih vekih. Zaničevane, preganjane in zavržene Božje otroke so v vseh časih/722/ držale pokonci njegove zanesljive obljube. Z vero so gledali naprej v čas, ko bo svoji cerkvi izpolnil zagotovilo: "Te napravim v večno lepoto, v veselje od roda do roda." (Iz 60,15)

Velikokrat je cerkev morala zdržati preizkušnje in stiske, kajti cerkev ne bo zmagala brez hudega boja. "Kruh stiske" in "voda nadloge" (Iz 30, 20) čaka vsakogar, vendar nihče, ki zaupa v mogočnega Rešitelja, ne bo dokončno poražen. "Sedaj pa pravi tako Gospod, ki te je ustvaril, Jakob, in ki te je upodobil, Izrael: Ne boj se! Kajti odkupil sem te, poklical sem te po tvojem imenu; ti si moj! Ko pojdeš skozi vode, bom pri tebi, in preko rek, te ne poplavijo; ko pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen te ne ožge. Zakaj jaz sem Gospod, tvoj Bog, Izraelov Svetnik, tvoj rešitelj; v tvoj odkup sem dal Egipt, Etiopijo in Sebo zate. Zato ker si drag v mojih očeh in čislan in ker te ljubim, hočem dati ljudi zate in narode za tvoje življenje." (Iz 43,1-4)

Bog odpušča; po zaslugah našega križanega in vstalega Gospoda Jezusa smo popolnoma in brezplačno sprejeti. Izaija je slišal, da je Gospod povedal za svoje izvoljence: "Jaz, jaz sam brišem tvoje prestopke zaradi sebe, in tvojih grehov se ne spominjam več. Opomni me, pravdajva se skupaj, razloži vendar svoje, da se opravičiš! In spoznaš, da sem jaz, Gospod,/723/ tvoj Zveličar in jaz, mogočni Jakobov, tvoj Odrešenik." (Iz 43,25. 26; 60,16)

Prerok je objavil: "Sramoto svojega ljudstva odpravi z vse zemlje. In imenovali jih bodo sveto ljudstvo, Gospodove rešence." (Iz 25,8; 62,12) Odločil se jim je dati "diko namesto pepela, olje veselja namesto žalosti, hvalni plašč namesto obupanega duha, da bi se imenovali hrasti pravičnosti, Gospodov sadež, njemu v poveličanje. Zbudi se, zbudi, obleci svojo moč, o Sion; obleci oblačila svoje dike, o Jeruzalem, sveto mesto! Kajti odslej ne stopi več vate neobrezani in nečisti. Otresi si prah, vstani, sedi, Jeruzalem; reši se vezi svojega vratu, o ujeta sionska hči. O ubožica, ki te preganjajo nevihte, ki nimaš tolažbe! Glej, jaz položim tvoje kamne v svinčeni sijajnik in v podstavo ti dam safirje; in iz rubina naredim tvoje line in tvoja vrata iz ognjencev in vso tvojo mejo iz milovidnih kamnov. In vsi tvoji otroci bodo Gospodovi učenci in obilen mir bo tvojim otrokom. Po pravičnosti boš utrjena. Daleč se umakni bridkosti, ker se ti ni ničesar bati, in strahu, ker se ti ne bo bližal. Glej, čeprav se zbirajo zoper tebe, to ni od mene; kdor se zbira zoper tebe, pade ob tebi./724/ Nobeno orodje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš. To je dediščina Gospodovih hlapcev in njihova pravičnost, ki prihaja od mene, govori Gospod." (Iz 61,3; 52,1.2; 54,11-15.17)

Cerkev mora oborožena s Kristusovo pravičnostjo stopiti v poslednji boj. "Lepa kakor mesec, čista kakor sonce, strašna kakor vojske z zastavami" mora oditi v svet, zmagovati in premagati. (Vp 6,10)

Najtemnejša ura bojevanja cerkve s silami zla bo tista, ki bo nastopila tik pred dnevom njene končne rešitve. Toda nikomur, ki zaupa v Boga, se ni treba bati, kajti "ko bo srdito pihanje silovitnikov podobno nalivu, ki podira zid", bo Bog svoji cerkvi "zavetje pred nevihto". (Iz 25,4)

Tisti dan je osvoboditev obljubljena samo pravičnim. "Preplašeni so grešniki na Sionu, trepet se je polastil hinavcev: Kdo izmed nas more bivati s požrešnim ognjem? Kdo izmed nas more bivati z večno žerjavico? Kdor hodi pravično in govori pošteno, kdor zaničuje dobiček po zvijači, kdor stresa svoje roke, da ne prejme podkupila, kdor si maši uho, da ne sliši naklepov o prelitju krvi, in zatiska oči, da ne vidi zla; ta bo prebival v previsokih krajih, skalni branik bo njegov grad, njegov kruh se mu bo dajal, vode mu ne bodo usahnile." (Iz 33,14-16)

Gospodova beseda njegovim zvestim se glasi: "Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame in zapri si/725/ duri za seboj; skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza. Zakaj, glej, Gospod prihaja iz svojega kraja kaznovat prebivalce zemlje za njihovo krivico." (Iz 26,20.21)

V razodetjih o velikem sodnem dnevu so bili navdihnjenim Jahvejevim poslancem dani kratki vpogledi v grozo tistih, ki se niso pripravili na srečanje z Gospodom v miru.

"Glej, Gospod izprazni deželo in jo pokonča; in preobrnivši ji lice, razkropi njene prebivalce. Ker so prestopali zakone, preobračali postavne naredbe, prelomili večno zavezo. Zato je prekletstvo požrlo zemljo, in pokoriti se morajo, ki prebivajo na njej; zato so pogoreli prebivalci zemlje in malo ljudi je ostalo. Konec je veselju bobnov, minil je šum radujočih se, konec je radosti strun." (Iz 24,1.5.6.8)

"Gorje tega dneva! Zakaj dan Gospodov je blizu in pride kakor razdejanje od Vsemogočnega. Zrnje je zgnilo pod svojimi grudami; založnice so opustošene, skednji razdrti, kajti žito se je posušilo. Kako ječi živina! Goveje črede tavajo klavrno, ker nimajo paše; tudi črede drobnice trpe pokoro. Usahnila je vinska trta, opešala smokev; margarana, tudi palma in jablana in vse drevje na polju je suho, in minilo je veselje človeške otroke." (Jl 1,15.17.18.12)

Jeremija je videl opustošenje, ki bo nastalo v sklepnih prizorih zgodovine tega sveta, in zastokal: "Bolečino trpim v globini svojega srca! Razgraja mi moje srce! Molčati ne morem! Kajti/726/ trombe glas slišiš, moja duša, ropot vojske, podiranje za podiranjem se oznanja. Zakaj opustošena je vsa dežela." (Jer 4,19.20)

Izaija je napovedal o dnevu Božjega maščevanja: "Tedaj se potlači človeška prevzetnost in vzvišenost ljudi se poniža, in povišan bo Gospod sam tisti dan. In maliki izginejo dočista. Tisti dan vrže človek krtom in netopirjem svoje srebrne malike in svoje zlate malike, ki so mu jih naredili, da se jim poklanja, da bi zlezel v votline pečin in v skalne razpoke izpred Gospodove groze in izpred slave njegovega veličastva, ko se dvigne, da ostraši zemljo." (Iz 2,17.18.20.21)

O tem prehodnem času, ko bo ponižana človeška prevzetnost, je Jeremija pričal: "Gledam na zemljo, in glej, pusta je in prazna, in na nebo, a ni luči na njem. Gledam na gore, in glej, tresejo se in vsi hribi se gibljejo. Gledam, in glej, ni človeka, tudi vse ptice nebeške so odletele. Gledam, in glej, rodovitna zemlja je puščava in vsa mesta na njej so razdejana pred Gospodom, pred njegovo žarečo jezo. Gorje, ker velik je ta dan, da mu ni enakega: to je čas Jakobove stiske; vendar bo rešen iz nje." (Jer 4,23-26; 30,7)

Dan jeze je za Božje sovražnike dan končne rešitve njegove cerkve. Prerok pravi: "Pokrepčajte onemogle roke in šibeča se kolena utrdite! Recite njim, ki so plašnega srca: Srčni bodite, ne bojte se! Glejte, vaš Bog se bliža, maščevanje prihaja, Božje povračilo; On sam vas pride rešit! Smrt bo požrta za vekomaj: in Gospod, Jahve, obriše solze z vseh obličij in sramoto svojega ljudstva odpravi z vse zemlje, kajti govoril je Gospod." (Iz 35,3.4; 25,8) Ko pa je prerok zagledal Gospoda slave, ki je prihajal z nebes z vsemi svojimi svetimi angeli, da bi zbral cerkev ostanka izmed vseh narodov na zemlji, je slišal čakajoče, ki so se združili v radostnem vzkliku: "Glej, naš Bog je ta! Čakali smo ga, da nas reši; ta je Gospod, ki smo ga čakali! Poskakovali bomo in se radovali njegovega zveličanja." (Iz 25,9)

Slišal se bo glas Božjega Sina, ki bo poklical speče svete in ko jih je prerok zagledal prihajati iz smrtne ječe, je vzkliknil: "Ožive tvoji mrtveci; moja mrtva trupla vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! Kajti rosa svetlobe je tvoja rosa, in zemlja izvrže mrtve. Tedaj spregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in jezik nemega bo prepeval." (Iz 26,19; 35,5.6)/728/

V prerokovem videnju so se zmagovalci nad grehom in grobom veselili pred svojim Stvarnikom, svobodno so govorili z njim kakor je človek govoril z Bogom na začetku. Gospod jim pravi: "Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in njegovo ljudstvo v veselje. In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se svojega ljudstva, in ne bo se več slišal v njem glas joka, ne glas vpitja. In noben prebivalec ne poreče: bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica. Zakaj privrele so vode v puščavi in potoki v samoti. Peščeno zrcaljenje se je spremenilo v jezero in žejna tla v vrelce voda. Namesto grmovja zrastejo ciprese, namesto koprive vstane mirta. In bo tam cesta in pot, ki se bo imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil oskrunjeni, temveč bo zanje same; kdor hodi po tej poti, tudi nespametni, ne more zaiti. Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena njegova vojna služba, da je poravnana njegova krivica, da je dobil dvojno iz Gospodove roke za vse svoje grehe." (Iz 65,18.19; 33,24; 35,6.7; 55,13; 35,8; 40,2)

Ko je prerok videl odrešene prebivati v Božjem mestu, proste greha in vseh znamenj prekletstva, je prevzet vzkliknil: "Veselite se z Jeruzalemom in radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite, udeležujte se veselja z njim./729/ Več ne bo slišati o silovitosti v tvoji deželi, o pustošenju in podiranju po tvojih pokrajinah; temveč imenovala boš svoje obzidje Zveličanje in svoja vrata Hvalo. Ne bo ti več sonce za svetlobo podnevi in za nočni svit ti ne bo svetil mesec, marveč Gospod ti bo večna svetloba in tvoj Bog tebi za diko. Ne zaide več tvoje sonce in tvoj mesec se ne skrije, zakaj Gospod ti bo večna svetloba. In konec bo dnevom tvojega žalovanja. In tvoje ljudstvo - vsi bodo pravični, za vekomaj bodo podedovali deželo, kakor mladika, ki sem jo zasadil, delo mojih rok, meni v poveličanje." (Iz  66,10; 60,18-21)

Prerok je zaslišal tudi glasbo in petje, in sicer takšno, kakršne še ni slišalo smrtnikovo uho in mu ni prišlo na misel, razen v Božjem videnju. "In Gospodovi odrešenci se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem in večno veselje bo nad njihovo glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne. Veselje in radost bo na njem, zahvala in glas psalmov. In pevaje in plešoč poreko: Vsi moji studenci so v tebi. Ti ohranjenci bodo zagnali svoj glas, veselo bodo peli." (Iz 35,10; 51,3; Ps 87,7; Iz 24,14)

Na novi zemlji se bodo odrešeni ukvarjali s takšnim delom in razvedrilom, kakršno je osrečevalo Adama in Evo na začetku. Živeli bomo kakor v Edenu,/730/ živeli bomo v vrtu in na prostem. "Zidali bodo hiše in v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njihov sad. Ne bodo zidali, kdo drug pa prebival, ne bodo sadili, kdo drug pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo dnevi mojega ljudstva, in delo svojih rok bodo dolgo uživali moji izvoljenci." (Iz 65,21.22)

Tam se bo razvil vsak njihov dar, vsaka sposobnost se bo pomnožila. Lotevali se bodo največjih del, dosegali najbolj vzvišene cilje in uresničevali največje srčne želje. Vendar se bodo še vedno odkrivale nove višine, ki jih bo treba doseči, nova čudesa za občudovanje, nove resnice, ki jih bo treba dojeti, nova področja za proučevanje, ki bodo zahtevala napore telesnih, umskih in duševnih sposobnosti.

Preroki, katerim so bili razodeti ti veličastni prizori, so hrepeneli po razumevanju njihovega popolnega pomena. "Preiskovali so in ... izsledovali, ... preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Kristusov Duh, ki je bil v njih in je najprej pričal za Kristusova trpljenja in veliko jim sledečo slavo. Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam, kar se vam je sedaj oznanilo po njih, ki so vam oznanjali evangelij." (1 Pt 1,10-12)

Za nas, ki stojimo tik pred izpolnitvijo, so ti opisi skrivnostnih trenutkov in prihodnjih stvari življenjsko pomembni - so dogodki, na katere Božji otroci čakajo, si jih želijo, hrepenijo po njih in molijo zanje, odkar so bili naši prastarši izgnani iz Edena.

Sopotniki, še vedno smo sredi senc in trušča pozemskih dogodkov. Kmalu pa se bo pojavil naš Zveličar, ki nas bo rešil in nam dal pokoj. Glejmo z vero blaženo prihodnost, ki jo je opisala Božja roka. On, ki/731/ je umrl za greh sveta, je na stežaj odprl vrata Raja vsem, ki verujejo vanj. Kmalu bo boj končan in zmaga bo izbojevana. Kmalu bomo videli njega, v komer so osredotočeni naši upi na večno življenje. V njegovi navzočnosti se bodo preizkušnje in trpljenja tega življenja zdela nična. O prejšnjem "ne bo spomina in ne pride več na misel. Ne mečite torej od sebe svoje srčne zaupnosti, ki ima veliko plačilo. Stanovitnosti vam je namreč treba, da dobite obljubo, storivši Božjo voljo. Kajti malo, malo še, in pride On, ki ima priti, in ne bo se mudil. Izrael bo rešen po Gospodu z večnim rešenjem; ne bo vas sram in ne boste osramočeni na večne veke." (Iz 65,17; Heb 10,35-37; Iz 45,17)

Ozrite se navzgor, glejte navzgor in naj vaša vera neprestano raste. Ta vera naj vas vodi po ozki stezi, ki pelje skozi mestna vrata v neskončnost za njimi - v neskončno in neomejeno prihodnjo slavo, ki je namenjena odrešenim. "Bodite torej potrpežljivi, bratje, do Gospodovega prihoda. Glejte, orač pričakuje dragega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, dokler ne dobi zgodnjega in poznega dežja. Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte svoja srca, ker Gospodov prihod se je približal." (Jak 5,7.8)

Odrešeno ljudstvo ne bo poznalo drugega zakona razen nebeškega. Vsi bodo srečna združena družina, oblečeni bodo v oblačila slave in zahvale. Nad tem prizorom bodo skupaj pele jutranje zvezde in Božji sinovi/732/ ukali od radosti, Bog in Kristus pa bosta skupaj oznanila: "Greha ne bo več, ne smrti."

"In zgodi se, da bo od mlaja do mlaja in od sobote do sobote prihajalo vse meso molit pred mene, pravi Gospod. In razodene se Gospodova slava in vse meso hkrati jo bo videlo. Tako stori Gospod Jahve, da bo rasla pravičnost in hvala pred vsemi narodi. Tisti dan bo Gospod nad vojskami za krono slave in za venec krasote ostanku svojega ljudstva." (Iz 66,23; 40,5; 61,11; 28,5)

"Zakaj Gospod je potolažil Sion, potolažil je vse njegove razvaline in je naredil njegovo puščavo kakor raj in njegovo samoto kakor Gospodov vrt. Libanonska slava ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Ne bodo ti več rekli: Zapuščenka! In tvoji deželi ne bodo več pravili Puščava, marveč imenovali te bodo Hefziba (Moja radost) in tvojo deželo: Beula (Omoženka). ... Kajti kakor se poroči mladenič z devico, se poroče s teboj tvoji sinovi, in kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe tvoj Bog." (Iz 51,3; 35,2; 62,4.5)/733/


Vsebina

Nazaj

Naprej

Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!