 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Preroki in kralji (Ellen G. White)
24. "Uničuje se moje ljudstvo, ker nima spoznanja" (angleško)
Božja naklonjenost do Izraela je bila vedno odvisna od njihove poslušnosti. Ob vznožju Sinaja so sklenili zavezni odnos z njim in postali njegova "dragotina pred vsemi narodi". (2 Mz 19,5) Slovesno so obljubili, da bodo hodili po poti poslušnosti. Dejali so: "Storiti hočemo vse, kar je govoril Gospod." (2 Mz 19,8) Ko pa je bil nekaj dni pozneje s Sinaja izgovorjen Božji zakon ter po Mojzesu podana dodatna navodila v obliki pravil in sodb, so Izraelci soglasno znova obljubili: "Storiti hočemo vse besede, ki jih je govoril Gospod." (2 Mz 24,3) Ob potrditvi zaveze je ljudstvo znova soglasno objavilo: "Storiti hočemo vse, kar je govoril Gospod, in pokorni bomo." (2 Mz 24,7) Bog je izvolil Izraela za svoje ljudstvo, oni pa so ga izbrali za svojega Kralja.
Proti koncu tavanja po puščavi so jim bili ponovljeni pogoji zaveze. Na samih/293/ mejah obljubljene dežele ob Baalpeorju, kjer so mnogi postali plen prekanjene skušnjave, so zvesti obnovili svoje zaobljube zvestobe. Po Mojzesu so bili posvarjeni pred skušnjavami, ki jih bodo doletele v prihodnosti. Prav tako so bili resno posvarjeni, naj ostanejo ločeni od okoliških narodov ter naj častijo samo Boga.
Mojzes je poučil Izraela: "Sedaj pa poslušaj, o Izrael, postave in sodbe, katere vas učim izpolnjevati, da živite in pridete v deželo ter jo posedete, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov. Ne pristavite ničesar besedi, ki vam jo zapovedujem, niti ne vzemite ničesar od nje, da ohranite zapovedi svojega Boga, ki vam jih zapovedujem. Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bo vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod!" (5 Mz 4,1.2.6)
Izraelcem je bilo še posebej naročeno, naj ne pozabijo na Božje zapovedi. Če jim bodo poslušni, bodo v njih našli moč in blagoslov. Gospodova beseda po Mojzesu je bila: "Varuj se samo in skrbno pazi na svojo dušo, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, dokler koli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrokom svojih otrok." (5 Mz 4,9) Spoštovanje zbujajočih prizorov, povezanih z dajanjem postave ob Sinaju, ne smejo nikoli pozabiti. Izrael je prejel jasna in odločna opozorila zoper malikovalske običaje,/294/ ki so prevladovali med sosednjimi narodi. Dano jim je bilo opozorilo: "Varujte torej skrbno svoje duše; ... da se ne skazite in si ne naredite rezane podobe, obraza kakršne koli podobe, ... ter da ne povzdigneš svoje oči proti nebu, in ko ogleduješ sonce, mesec in zvezde, vso nebeško vojsko, da se ne daš premotiti, da bi jih molil in jim služil, ki jih je Gospod, tvoj Bog razdelil vsem narodom pod vsem nebom. ... Varujte se torej, da ne pozabite zaveze Gospoda, svojega Boga, ki jo je sklenil z vami, in si ne delate rezane podobe v kakršni koli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, tvoj Bog." (5 Mz 4,15.16.19.23)
Mojzes je opisal zla, ki bodo posledica odstopanja od Jahvejevih odredb. Za priči je poklical nebesa in zemljo in objavil, da se bo prebudila Gospodova jeza, če bo ljudstvo po dolgem bivanju v Obljubljeni deželi sprejelo pokvarjene oblike čaščenja in se klanjalo rezanim podobam ter se ne bo hotelo povrniti k čaščenju pravega Boga. Zato bodo odvedeni v ujetništvo in razkropljeni med pogani. Svaril jih je: "Hitro in docela izginete s površja zemlje, v katero ste namenjeni iti čez Jordan, da jo posedete; ne ostanete dolgo v njej, temveč boste docela iztrebljeni. In Gospod vas razkropi med ljudstva in malo vas ostane po številu med narodi, h katerim vas odpelje Gospod. In ondi boste služili bogovom, izdelkom človeških rok, lesu in kamnu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo." (5 Mz 4,26-28)/295/
To prerokovanje se je delno izpolnilo v času sodnikov, še popolneje in dobesedno pa, ko je bil Izrael odveden v ujetništvo v Asirijo ter Juda v Babilon.
Izraelovo odpadništvo se je razvijalo postopoma. Satan si je kar naprej iz roda v rod prizadeval, da bi izvoljeni narod pozabil "zapovedi, postave in sodbe," ki so jih obljubili izpolnjevati na vekomaj. (5 Mz 6,1) Vedel je, da bodo zanesljivo pogubljeni, če mu bo uspelo napeljati Izraela, da bo pozabil Boga in šel "za tujimi bogovi in jim služil ter jih molil". (5 Mz 8,19)
Sovražnik Božje cerkve na zemlji pa ni računal na usmiljeno naravo njega, ki "krivega nikakor ne šteje za nedolžnega", a vendar je "poln usmiljenja in milostljiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh". (2 Mz 34,6.7) Čeprav si je Satan prizadeval preprečiti Božji načrt za Izraela, se jim je Gospod milostno razodeval celo v najtemnejših urah njihove zgodovine, ko se je zdelo, da bodo zmagale sile zla. Izraelu je dal na voljo stvari, ki so bile v blaginjo naroda.
Po Ozeju je objavil: "Naj mu napišem svojo postavo desettisočkrat, vendar jo štejejo za tujo! Jaz pa sem učil Efraima hoditi; vzel sem si jih na rame, a niso spoznali, da sem jih hotel zdraviti." (Oz 8,12; 11,3) Gospod je z njimi ravnal nežno ter jih poučeval po svojih prerokih "zapoved na zapoved, ukaz na ukaz". (Iz 28,10)/296/
Ko bi se Izrael ravnal po sporočilih prerokov, bi jim bilo prizaneseno ponižanje, ki jih je doletelo. Ker pa so vztrajno odvračali zakon, je bil Bog prisiljen, da jih je pustil oditi v ujetništvo. Po Ozeju jim je poslal sporočilo: "Uničuje se moje ljudstvo, ker nima spoznanja; ker si ti zavrgel spoznanje, te tudi jaz zavržem, ... ker si pozabil postavo svojega Boga." (Oz 4,6)
V vseh časih je po prestopanju Božjega zakona nastalo enako. Ko so v Noetovih dneh kršili vsa načela pravičnosti in je postala krivičnost tako ukoreninjena in razširjena, da je Bog ni mogel več trpeti, je izdal odlok: "Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje." (1 Mz 6,7) V Abrahamovih dneh so Sodomljani odprto kljubovali Bogu in njegovemu zakonu. Posledice so bile enaka brezbožnost, pokvarjenost in razuzdano popuščanje, ki so bile značilne za predpotopni svet. Sodomljani so prestopili meje božanske potrpežljivosti in zoper nje je zagorel ogenj Božjega maščevanja.
Preden so šli deseteri Izraelovi rodovi v ujetništvo, je vladala podobna neposlušnost in podobna grešnost. Božji zakon so devali v nič in to je odprlo zatvornice krivičnosti nad Izraela. Ozej je objavil: "Gospod ima pravdo s prebivalci dežele, ker ni resnice in ni usmiljenja in ni Božjega spoznanja v deželi. Kletje je tu samo in laž in umor in tatvina in prešuštvovanje; nasilstvo počenjajo in kri za kri prelivajo." (Oz 4,1.2)/297/
Prerokovanja o kaznih, ki sta jih oznanjala Ozej in Amos, so bila združena z napovedmi o prihodnji slavi. Deseterim rodovom, ki so bili dolgo uporni in nespokorjeni, ni bila dana obljuba o popolni obnovi do njihove nekdanje moči v Palestini. Do konca časa "se bodo klatili med narodi". (Oz 9,17) Po Ozeju pa je bila dana prerokba, ki jim je predočila prednost, da bodo sodelovali v končni obnovi, ki jo bo doživelo Božje ljudstvo ob koncu svetovne zgodovine, ko se bo Kristus pojavil kot Kralj kraljev in Gospod gospodov. Prerok je objavil: "Kajti veliko dni ostanejo Izraelovi sinovi brez kralja in brez kneza, brez klalne daritve in brez poslikanega stebra in brez naramnika in brez hišnih malikov." (Oz 3,4) Prerok je nadaljeval: "Potem se spreobrnejo Izraelovi sinovi in bodo iskali Gospoda, svojega Boga, in Davida, svojega kralja; in pritrepetajo h Gospodu in k njegovi dobroti v poslednjih dneh." (Oz 3,5)
Ozeja je desetim rodovom v slikovitem jeziku predstavil Božji načrt obnove za vsakega spokorjenca, ki se bo pridružil njegovi cerkvi na zemlji, ter blagoslove, zagotovljene Izraelu v dneh njihove zvestobe Bogu v Obljubljeni deželi. Gospod je spregovoril Izraelu kot njemu, komur želi izkazati milost: "Zato, glej, jaz jo izvabim in popeljem v puščavo in govoril ji bom na srce; in dam ji odondod njene vinograde in dolino Ahor, da ji bo vrata upanja; in zapoje tam, kakor je pela v dneh svoje mladosti in kakor v dan, ko je šla gor iz Egiptovske dežele. In zgodi se tisti dan, govori Gospod, da me boš imenovala: moj mož,/298/ in ne boš me več imenovala: moj Baal. Kajti vzamem imena Baalov iz njenih ust, da se nikoli več ne omenijo njihova imena." (Oz 2,14-17)
V poslednjih dneh svetovne zgodovine bo obnovljena Božja zaveza z njegovim ljudstvom, ki izpolnjuje njegove zapovedi. "In tisti dan sklenem zanje zavezo z zvermi na polju in s pticami nebeškimi in z laznino po zemlji ter starem lok, meč in vojno orožje v deželi in storim, da bodo varno počivali. In zaročim se s teboj na vekomaj; in zaročim se s teboj v pravičnosti in v sodbi in v milosti in v usmiljenju, zaročim se, pravim, s teboj v zvestobi, in spoznaš Gospoda.
In zgodi se tisti dan, da odgovorim, pravi Gospod: odgovorim nebu, in to odgovori zemlji, in zemlja odgovori žitu in vinu in olju, in ta odgovore Jezreelu. In zasejem si jo po deželi, in usmilim se Lo-ruhame, in porečem njim, ki niso bili moje ljudstvo: Moje si ljudstvo, in ono poreče: Ti si moj Bog!" (Oz 2,18-23)
"In zgodi se tisti dan," da se bo "Izraelov ostanek in kdor se ohrani Jakobovi hiši, ... opiral na Gospoda, Izraelovega Svetnika, v resnici." (Iz 10,20) Iz vsakega naroda, roda, jezika in ljudstva bodo takšni, ki se bodo veselo odzvali na sporočilo: "Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla/299/ je ura njegove sodbe." (Raz 14,7) Odvrnili se bodo od vsakega malika, ki jih je privezoval na zemljo, ter molili "njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence voda". (Raz 14,7) Osvobodili se bodo vsakršne ovire ter stali pred svetom kot spomeniki Božjega usmiljenja. Ker so bili poslušni božanskim zahtevam, jih bodo angeli in ljudje pripoznali kot nje, ki so spolnjevali "Božje zapovedi in Jezusovo vero". (Raz 14,12)
"Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bo stopal orač precej za žanjcem in tlačilec grozdja takoj za sejalcem; in z gora bo kapljalo sladko vino in vsi griči se raztajajo. In pripeljem nazaj ujetništvo svojega ljudstva Izraela; in zgradili bodo opustošena mesta in v njih prebivali, in zasajali bodo vinograde in vino iz njih pili, in narejali bodo vrtove in jedli sadje z njih. In zasadim jih na njihovo zemljo, in ne bodo več izruvani iz svoje zemlje, ki sem jim jo dal, pravi Gospod, tvoj Bog." (Am 9,13-15)/300/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!