 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Veliki boj med Kristusom in Satanom (Ellen G. White)
Uvod (angleško)
Pred nastankom greha je Adam užival neposredno občestvo s svojim Stvarnikom; toda odkar se je človek z grehom ločil od Boga, je bila človeštvu odvzeta ta velika prednost. Po načrtu zveličanja je bila vseeno odprta pot, po kateri so lahko prebivalci zemlje še vedno ohranjali zvezo z nebesi. Bog je vzdrževal zvezo s človekom po svojem Duhu, in božanska luč je bila podeljena svetu z razodetji izbranim služabnikom. "Od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil Sveti Duh." (2 Pet 1,21.)
V prvih dva tisoč petsto letih človeške zgodovine ni bilo pisnega razodetja. Od Boga naučeni ljudje so sporočali svoje znanje drugim, in tako so ga izročali očetje sinovom v naslednjih rodovih. Priprava napisane besede se je pričela v Mojzesovem času. Navdihnjena razodetja so bila tedaj zajeta v navdihnjeno knjigo. To delo se je nadaljevalo v dolgem obdobju tisoč šeststo let - od Mojzesa, zgodovinarja stvarjenja in zapovedi, do Janeza, pisca najbolj vzvišenih resnic evangelija.
Sveto pismo kaže na Boga kot svojega avtorja; vendar pa je bilo napisano s človeškimi rokami; z različnostjo sloga svojih različnih knjig predstavlja značilnosti posameznih piscev. Razodete resnice so vse "od Boga navdihnjene", (2 Tim 3,16.) vendar so izražene s človeškimi besedami. Neskončni je po svojem Svetem Duhu razlil luč v misli in srca svojih služabnikov. Dajal je sanje in prikazni, simbole in podobe; in tisti, ki jim je bila resnica tako razodeta, so sami ubesedili misli v človeški jezik.
Deset zapovedi je izgovoril sam Bog in jih zapisal s svojo roko. So Božje,/V/ ne pa človeško delo. Toda Sveto pismo z od Boga danimi resnicami, ki so izražene v človeškem jeziku, je združitev Božjega in človeškega. Takšna združitev obstaja v Kristusovi naravi, ki je bil Božji Sin in Sin človekov. Tako drži tudi za Sveto pismo, kakor drži za Kristusa, da je "Beseda postala meso in je prebivala med nami". (Jan 1,14.)IX
Svetopisemske knjige so pisali v različnih časih ljudje, ki so se močno razlikovali po pološaju in poklicu ter v duševnih in duhovnih sposobnostih, zato predstavljajo široko slogovno raznolikost, kot tudi pestrost v naravi razgrnjenih predmetov. Različni pisci uporabljajo različne izrazne oblike; pogosto kateri predstavlja isto resnico bolj izrazito kakor drugi. In ker več piscev podaja predmet z različnih zornih kotov in razmerij, se lahko zdi površnemu, nepozornemu ali s predsodki obremenjenemu bralcu, da je različnost ali protislovje tam, kjer skrben proučevalec z bistrim razumevanjem razpozna osnovno temeljno skladnost.
Ker so resnico predstavile različne osebe, je podana z različnih zornih kotov. Na nekega pisca je naredila močnejši vtis ena plat predmeta; dojema tiste točke, ki so v skladnosti z njegovo močjo zaznavanja in vrednotenja; drugi dojame drugo plat; in vsak pod vodstvom Svetega Duha predstavi, kar je najbolj močno vtisnjeno v njegov um - različni vidiki resnice v vsakem, vendar v popolnem skladju z vsemi. Tako razodete resnice so združene, da bi tvorile popolno celoto, in prilagojene, da bi zadovoljile potrebe ljudi v vseh življenjskih okoliščinah in izkušnjah.
Bog želi sporočiti svojo resnico svetu s človeškimi orodji, in On sam je s svojim Svetim Duhom izbral ljudi in jih usposobil opravljati to delo. Vodil je misli pri izbiri, kaj naj rečejo in kaj napišejo. Zaklad je bil iz nebes zaupan zemeljskim posodam./VI/ Pričevanje je izraženo z nepopolnimi izrazi človeškega jezika, vendar ni zato nič manj Božje; poslušni in verujoči Božji otrok zazna v njem slavo božanske moči, polno milosti in resnice.
Bog je v svoji besedi zaupal človeku znanje, ki je potrebno za zveličanje. Sveti spisi morajo biti sprejeti za zanesljivo in nezmotljivo razodetje njegove volje. So merilo značaja, razodetje naukov in preizkus izkušnje. "Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo." (2 Tim 3,16.17. - Ek)
Vendar dejstvo, da je Bog razodel svojo voljo človeštvu po svoji besedi, ne izključuje nadaljnje navzočnosti in vodstva Svetega Duha. Ravno nasprotno, Zveličar je obljubil Svetega Duha, da bo odprl besedo njegovim služabnikom, jih poučil in usmeril njihov nauk. Ker pa je bil Božji Duh ta, ki je navdihnil Sveto pismo, je nemogoče, da bi lahko bil nauk Svetega Duha kadar koli v nasprotju s tistim v besedi.
Sveti Duh ni bil dan - niti nikoli ne bo podarjen - kot nadomestek za Sveto pismo; saj Sveto pismo izrecno trdi, da je Božja beseda merilo, poX katerem je potrebno preizkušati vse nauke in izkušnje. Apostol Janez pravi: "Ljubljeni, ne verujte vsakemu duhu, ampak presojajte duhove, ali so iz Boga; ker mnogo lažnivih prerokov je prišlo na svet." (1 Jan 4,1.) Izaija pa navaja: "Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje." (Iz 8,20.)
V veliko sramoto je bilo spravljeno delo Svetega Duha zaradi napak skupine, ki se je sklicevala na svoje razsvetljenje in trdila, da ni nadaljnje potrebe po vodstvu iz Božje besede. Ravnajo se po vtisu, ki ga imajo za Božji glas v duši. Vendar duh, ki jih vodi, ni Božji Duh./VII/ Ravnanje po vtisih in zanemarjanje Svetega pisma lahko vodi le v zmedo, zmoto in uničenje. To samo podpira cilje hudobnega. Služba Svetega Duha je življenjsko pomembna za Kristusovo cerkev. Zato je eden od Satanovih načrtov izrabiti napake skrajnežev in fanatikov ter izpostaviti zaničevanju delo Duha in povzročiti, da Božje ljudstvo zanemari ta vir moči, ki ga je zagotovil Gospod.
Njegov Duh naj bi v skladnosti z Božjo besedo nadaljeval njegovo delo v času širjenja evangelija. V stoletjih, ko je bilo dano Sveto pismo tako Starega kot Novega zakona, Sveti Duh ni prenehal ohranjati zveze z umom posameznikov ločeno od razodetij, ki naj bodo zajeta v Svetem kanonu. S mo Sveto pismo poroča, da je človeštvo po Svetem Duhu sprejelo svarilo, grajo, nasvet in navodila v stvareh, ki nikakor nimajo zveze z dajanjem Svetega pisma. Omenja tudi preroke v različnih obdobjih, od katerih govorov ni nič zapisano. Prav tako naj bi po izoblikovanju kanona Svetega pisma Sveti Duh nadaljeval svoje delo razsvetljevanja, opozarjanja in tolažbe Božjih otrok.
Jezus je obljubil svojim učencem: "A Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Ko pa pride On, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico; ... in oznanjal vam bo prihodnje reči." (Jan 14,26; 16,13. - Ek) Sveto pismo jasno uči, da se obljube ne omejujejo le na apostolske dneve, temveč segajo do Kristusove cerkve v vseh vekih. Zveličar zatrjuje svojim sledilcem: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mat 28,20.) Tudi Pavel izjavlja, da so bili darovi in razodevanje Svetega Duha dani v cerkvi, "da se sveti usposobijo za opravljanje poslanstva pri oblikovanju Kristusovega telesa, to vse dotlej, dokler vsi skupaj ne pridemo do edinosti vere/VIII/ in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu." (Ef 4,12.13. - Ek)XI
Apostol je molil za verne v Efezu: "Da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, da bi ga resnično spoznali. On naj razsvetli oči vašega srca, da bi doumeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je upanje njegove dediščine, ki jo daje svetim, kakšno neznansko moč, pač v skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo, dobivamo od njega mi, ki verujemo." (Ef 1,17-19. - Ek) Služba Božjega Duha v razsvetlitvi razumevanja in dovzetnosti uma za globoke reči Božje svete besede je bila blagoslov, ki ga je Pavel izprosil za efeško cerkev.
Po čudovitem izlitju Svetega Duha na binkošti je Peter spodbujal ljudi k spokorjenju in krstu v Kristusovem imenu za odpuščanje grehov; rekel je tudi: "In prejmete dar Svetega Duha. Kajti za vas velja ta obljuba in za vaše otroke in za vse, ki so še daleč, kolikor koli jih pokliče Gospod, naš Bog." (Dej 2,38.39.)
V zvezi s prizori velikega Božjega dne je Gospod po preroku Joelu obljubil posebno izlivanje svojega Duha. (Joel 2,28.) To prerokovanje je doživelo delno izpolnitev v izlitju Duha na binkošti; vendar se bo popolnoma izpolnilo v razodetju božanske milosti, ki bo spremljala dokončanje dela evangelija.
Veliki spopad med dobrim in zlim bo naraščal v jakosti do samega konca časa. Satanova jeza zoper Kristusovo cerkev se je jasno kazala v vseh časih; Bog pa je podaril svojo milost in Duha svojemu ljudstvu, da bi jih okrepil za upiranje močem hudobnega. Ko naj bi Kristusovi apostoli odnesli njegov evangelij svetu in ga zapisali za vsa nadaljnja obdobja, so bili posebno oskrbljeni z razsvetlitvijo Duha./IX/ Vendar bolj ko se cerkev približuje svoji končni odrešitvi, z večjo močjo bo deloval Satan. Prišel je dol "z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa". (Raz 12,12.) Delal bo "z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži". (2 Tes 2,9. - Ek) Šest tisoč let je bil ta vodja, ki je bil nekoč najvišji med Božjimi angeli, popolnoma predan delu prevare in uničenja. In vsa globina pridobljene satanske veščine in zvitosti, vsa krutost, ki se je razvila v teh stoletnih bojih, bo uporabljena zoper Božje ljudstvo v končnem boju. In v tem nevarnem času naj Kristusovi sledilci prenesejo svetu svarilo o drugem Gospodovem prihodu, da bodo ljudje pripravljeni stopiti predenj ob njegovem prihodu "brez madeža in brez hibe". (2 Pet 3,14.) Posebna obdaritev z božansko milostjo in močjo ni cerkvi v tem času potrebna nič manj kakor v dneh apostolov.XII
Po razsvetljenju s Svetim Duhom so bili prizori dolgotrajnega spopada med dobrim in zlim pokazani piscu teh strani. Od časa do časa mi je bilo dovoljeno opazovati delovanje velikega spopada v različnih obdobjih med Kristusom, Knezom življenja, Začetnikom odrešenja, in Satanom, knezom zla, začetnikom greha, prvim prestopnikom Božjih svetih zapovedi. Satanovo sovraštvo do Kristusa se je pokazalo tudi zoper njegove sledilce. V vsej pretekli zgodovini lahko opazujemo isto sovraštvo do načel Božjih zapovedi, isto zvitost prevar, s katero se napaka predstavi kot resnica, po kateri so človeške zapovedi zamenjale Božje in je bilo človeštvo spodbujeno k češčenju stvarstva namesto Stvarnika. Satanovi napori napačno predstavljajo Božji značaj in tako povzročajo, da človek goji napačno predstavo o Stvarniku ter gleda nanj s strahom in sovraštvom namesto z ljubeznijo. Prizadeva si odstraniti Božje zapovedi, spodbuja ljudi k misli, da so oproščeni njegovih zahtev. V vseh obdobjih je odločno preganjal vse, ki so se upali upirati njegovim prevaram./X/ Nahajamo jih lahko v zgodovini očakov, prerokov, apostolov, mučencev in reformatorjev.
V velikem zadnjem spopadu bo Satan uporabil isto zvitost, pokazal istega duha in si prizadeval doseči isti cilj kakor v vseh preteklih obdobjih. To, kar je bilo, zopet bo, s to izjemo, da bo prihajajoča borba označena s strašno jakostjo, kakršne svet še ni videl. Satanove prevare bodo še bolj zvite, njegovi napadi še bolj določeni. Ko bi bilo mogoče, bi zapeljal tudi izvoljence. (Mar 13,22.)
Najprej je Božji Duh razkril mojemu umu velike resnice njegove besede ter prizore preteklosti in prihodnosti, potem pa mi je bilo ukazano druge seznaniti s tem, kar mi je bilo tako razodeto - da torej opišem zgodovino spopada v preteklih obdobjih in jo predstavim zlasti tako, da osvetli hitro bližajoči se boj v prihodnosti. V skladnosti s tem namenom sem si prizadevala zbrati v skupine dogodke iz cerkvene zgodovine na tak način, da bi označila razkrivanja velikih preizkusnih resnic, ki so bile v različnih obdobjih dane svetu in so razdražile Satanovo jezo in sovraštvo cerkve, ki ljubi svet, a so bile ohranjene s pričanjem tistih, ki "niso ljubili svojega življenja prav do smrti". (Raz 12,11.)
V teh zapisih lahko vidimo oris nam se bližajočega spopada. Če jih opazujemo v luči Božje besede in z razsvetljenjem njegovega Duha, lahko vidimo razkrinkane zvijače Hudobnega in nevarnosti, ki se jim bodo morali izogibati tisti, kateri si žele biti "brez hibe" pred Gospodom ob njegovem prihodu.XIII
Veliki dogodki, ki so označili razvoj reformacije v preteklih stoletjih, so zadeve zgodovine, ki so dobro znane in splošno priznane v protestantskem svetu; so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati. To zgodovino sem predstavila kratko, v skladnosti z namenom knjige in z jedrnatostjo, ki jo je potrebno vedno upoštevati. Dejstva so zgoščena na majhnem prostoru,/XI/ kakor se je pač zdelo potrebno v skladnosti s pravilnim razumevanjem njihove uporabe. V nekaterih primerih, ko je zgodovinar tako razvrstil dogodke, da nudi razumljiv pregled predmeta, ali je napravil povzetek detajlov na primeren način, so njegove besede citirane. Vendar v nekaterih takšnih primerih niso posebno navedena imena avtorjev, ker navedki pač niso dani z namenom, da se navaja pisec ali ugledno ime, ampak zaradi tega, ker njegove besede zanesljivo in učinkovito predstavljajo tematiko. Pri zapisovanju doživetij in pogledov tistih, ki so prenašali delo reformacije v naš današnji čas, je bila uporabljena podobna uporaba njihovih objavljenih del.
Namen te knjige ni toliko predstaviti nove resnice, ki zadevajo težave v preteklih časih, ampak predstaviti dejstva in načela, ki vplivajo na prihajajoče dogodke. Vendar če te zapise opazujemo kot del spopada med silami luči in teme, imajo nov pomen. Po njih je razsvetljena prihodnost, osvetljena je pot tistih, ki bodo kot reformatorji v preteklosti poklicani, da kljub nevarnosti za izgubo posvetne blaginje pričajo "za Božjo besedo in za pričevanje Jezusa Kristusa". (Raz 1,2.)
Razgrniti prizore velikega spopada med resnico in zmoto; razodeti Satanove zvijače in način, kako se jim je možno uspešno postaviti po robu; predstaviti zadovoljivo rešitev velike težave greha, razliti takšno luč na začetek greha in njegovo končno odstranitev, kakršna bo omogočila popolno predstavitev Božje pravičnosti in dobrote v vsem njegovem početju s svojimi bitji; in predstaviti sveto, nespremenljivo naravo njegovih zapovedi - je predmet te knjige. Da bi se z njenim vplivom ljudje lahko rešili pred močjo teme in postali deležniki "dediščine svetih v luči" (Kol 1,12.) v slavo njemu, ki nas je ljubil in dal sebe za nas, je iskrena molitev pisca.
E. G. W.XIV
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!