 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Veliki boj med Kristusom in Satanom (Ellen G. White)
28. Preiskovalna sodba (angleško)
Prerok Danijel piše: "Gledal sem, dokler so postavili prestole, in Predvečni se je posadil; njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna, njegov prestol plameni ognja in kolesa pri njem goreč ogenj. Ognjena reka je izvirala in tekla izpred njega; tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. Sodba je sedla in knjige so se odprle." (Dan 7,9.10.)
Tako je bil preroku v prikazni prikazan veliki in slovesni dan, v katerem bo Sodnik vsega sveta pregledal značaj in življenje vsakega človeka in ko bo vsakemu povrnjeno po njegovih delih. Predvečni je Bog Oče. Psalmist pravi: "Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni." (Ps 90,2.) Ta, ki je začetnik vsega živega in vir vseh zakonov, bo predsedaval temu sojenju. Kot služabniki in priče bodo navzoči pri tej veliki sodbi sveti angeli, ki jih je tisočkrat tisoč in deset tisočkrat deset tisoč.
"Videl sem v prikaznih ponoči, in glej, z nebeškimi oblaki je prihajal eden kakor Sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo/479/ gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in njegovo kraljestvo takšno, ki se nikoli ne pokonča." (Dan 7,13.14.) Tukaj opisani Kristusov prihod ni njegov drugi prihod na svet. Prihaja k Predvečnemu v nebesih prevzet oblast, slavo in kraljestvo, ki mu bodo dani na koncu njegove posredniške službe. To je prihod, ki se je zgodil po prerokovanju na koncu 2300 let, se pravi leta 1844, ne pa njegov drugi prihod na svet. Naš veliki duhovnik v spremstvu nebeških angelov je stopil v najsvetejše in se ostavil pred Boga k opravljanju zadnjega dela svoje službe za ljudi - k opravljanju dela preiskovalne sodbe in sprave za vse, za katere bo ugotovljeno, da so vredni njegovih blagoslovov.
V simbolični službi na dan očiščenja so smeli sodelovati samo tisti, ki so pred Bogom priznali svoje grehe in se spokorili ter katerih grehi so bili s krvjo daritve za greh preneseni v svetišče. Tako bodo tudi na veliki dan končnega očiščenja in preiskovalne sodbe upoštevali samo primere tistih, ki pripadajo Božjemu ljudstvu. Sodba nad brezbožnimi je posebno in popolnoma drugo delo, ki se bo opravilo pozneje. "Kajti čas je, da se začne sodba pri Božji hiši: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni Božjemu evangeliju?" (1 Pet 4,17.)
Nebeške knjige, v katerih so zapisana imena in dejanja ljudi, bodo merodajne za odločitve pri sodbi. Prerok Danijel pravi: "Sodba je sedla in knjige so se odprle." (Dan 7,10.) Pisec Razodetja opisuje isti dogodek in dodaja: "In druga knjiga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po svojih delih." (Raz 20,12.)
Knjiga življenja vsebuje imena vseh, ki so kdaj začeli služiti Bogu. Jezus je rekel svojim učencem: "Veselite se marveč,/480/ da so vaša imena zapisana v nebesih." (Luk 10,20.) Pavel govori o svojih zvestih pomočnikih, "katerih imena so v knjigi življenja". (Filip 4,3.) Ko je Danijel opazoval čas velike stiske, kakršne še nikoli ni bilo, je rekel, da bo Božje ljudstvo rešeno, "vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi". (Dan 12,1.) Pisec razodetja pa pravi, da bodo v Božje mesto smeli stopiti samo tisti, katerih imena so zapisana "v Jagnjetovi knjigi življenja". (Raz 21,27.)
"Spominska knjiga" je napisana pred Gospodom, v njej pa so zapisana dobra dela njih, "ki se Gospoda boje, in zanje, ki čislajo njegovo ime". (Mal 3,16.) Njihove besede vere, njihova dela ljubezni - vse to je zapisano v nebesih. Nehemija misli na to knjigo, ko pravi: "Spominjaj se mi tega, o moj Bog, in ne izbriši mojih del usmiljenja, ki sem jih storil pri hiši svojega Boga in za postrežbo pri njej." (Neh 13,14.) V tej Božji spominski knjigi je za vekomaj zapisano vsako pravično delo. Tu je natančno zapisana vsaka premagana skušnjava, vsako premagano zlo in vsaka beseda nežnega sočutja. V njej je zapisano vsako požrtovalno delo, vsaka bolečina ali vsako zaradi Kristusa zdržano trpljenje. Psalmist pravi: "Ti imaš seštete ure mojega tavanja. Deni v svojo lagvico vsako mojo solzo, ali bi jih ne imel v svojem zaznamku?" (Ps 56,8.)
Tam se vodi tudi poročilo o človeških grehih. "Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem." (Prop 12,14.) Zveličar je rekel: "Pravim vam pa, da bodo ljudje za vsako prazno besedo, katero koli reko, dajali odgovor v dan sodbe. Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen." (Mat 12,36.37.) Skrivni nameni in spodbude so zapisane v nezmotljivem poročilu, ker bo Bog razsvetlil, "kar je skritega v temi, in odkrije misli src". (1 Kor 4,5.) "Glej, pisano je to pred menoj ... vaše krivice in krivice vaših očetov vkup, pravi Gospod." (Iz 65,6.7.)/481/
Sleherno človeško delo bo podvrženo preiskovanju in zapisano kot zvestoba ali nezvestoba. Poleg vsakega imena v nebeških knjigah bo z osupljivo natančnostjo vpisana sleherna slaba beseda, vsako sebično ravnanje, sleherna neizpolnjena dolžnost, vsak skrivni greh in vsaka hinavščina. Zanemarjeni opomini in graje, ki nam jih pošiljajo nebesa, nekoristno uporabljeni čas, neizkoriščene priložnosti, naš vpliv na dobro ali hudo z vsemi svojimi daljnosežnimi posledicami - vse to je zvesto zapisal angel zapisnikar.
Božje zapovedi so merilo, s katerim se bo pri sodbi presojalo življenje in značaj vsakega človeka. Pridigar pravi: "Boga se boj in njegove zapovedi izpolnjuj, kajti to je vsa človekova dolžnost. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem." (Prop 12,13.14.) Apostol Jakob opominja svoje brate: "Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode." (Jak 2,12.)
Spoznani za vredne pri sodbi bodo imeli delež pri vstajenju pravičnih. Jezus je rekel: "Ali ti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo drugi svet in vstajenje mrtvih ... so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja." (Luk 20,35.36.) In zopet pravi: "In pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja." (Jan 5,29.) Umrli pravični ne bodo vstali od mrtvih, dokler se ne dokonča sodba, pri kateri bodo razglašeni za vredne vstajenja za življenje. Torej ne bodo osebno navzoči pri sodbi, ko se bo preiskovalo poročilo o njihovem življenju in reševal njihov primer.
Jezus bo nastopil kot njihov zastopnik pred Bogom, da bi se zavzel zanje. "Ako pa se kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, pravičnega Jezusa Kristusa. Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v sama nebesa, da se sedaj kaže Božjemu obličju za nas. Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje." (1 Jan 2,1; Heb 9,24; 7,25.)/482/
Ko se bodo sodne knjige odprle, se bo pred Bogom preiskalo življenje vsakogar, ki je veroval v Jezusa. Naš Zastopnik bo začel delo z njimi, ki so živeli na zemlji v začetku, potem se bo šlo dalje po rodovih in se bo končalo z živimi. Vsako ime bo omenjeno, primer vsakega posameznika bo natančno preiskan. Nekatera imena bodo sprejeta, nekatera pa zavržena. Če se bodo v knjigah našli čigavi grehi, ki niso ne priznani ne odpuščeni, bodo njihova imena izbrisana iz življenjske knjige, a poročilo njegovih dobrih del se bo izbrisalo iz spominske knjige. Gospod je rekel Mojzesu: "Kdor koli je grešil zoper mene, njega izbrišem iz svoje knjige." (2 Mojz 32,33.) Prerok Ezekijel pravi: "Ako pa se odvrne pravičnik od svoje pravičnosti ter dela nepravičnost ... nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, se ne bo spominjalo." (Ezek 18,24.)
Poleg imen tistih, ki so se resnično spokorili za svoje grehe in z vero priznali Jezusovo kri za svojo spravno daritev, bo v nebeških knjigah pripisano odpuščanje. Postali so sodeležniki Kristusove pravičnosti in za njihov značaj je ugotovljeno, da je v skladnosti z Božjimi zapovedmi, zato bodo njihovi grehi izbrisani, sami pa bodo razglašeni za vredne večnega življenja. Gospod je povedal po preroku Izaiju: "Jaz, jaz sam izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe, in tvojih grehov se ne spominjam več." (Iz 43,25.) Jezus pa je rekel: "Kdor premaga, bo tako oblečen v bela oblačila, in nikakor ne izbrišem njegovega imena iz knjige življenja, a pripoznam njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. Vsakega torej, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripoznam tudi jaz njega pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor koli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi jaz njega pred svojim Očetom, ki je v nebesih." (Raz 3,5; Mat 10,32,33.)
Živo zanimanje za ljudi pri odločitvah na pozemskih sodiščih predstavlja samo šibko podobo velikega zanimanja,/483/ ki vlada na nebeški sodbi, ko se pred Sodnikom vsega sveta imena v knjigi življenja podajajo na raziskavo. Božji Zastopnik se poteguje, da vsi, ki so premagali z vero v njegovo kri, dobijo odpuščanje svojih prestopkov in bodo znova vrnjeni v raj ter bodo kronani z njim kot sodediči prve oblasti. (Miha 4,8.) Satan si je prizadeval ljudi skušati in prevarati, ker je nameraval onemogočiti Božji načrt pri ustvarjanju človeka. Sedaj pa Kristus prosi, da bi bil uresničen, kakor da človek nikoli ne bi bil padel. Za svoje ljudstvo ne prosi samo za popolno odpuščanje in opravičenje, ampak tudi za sodelovanje v slavi in za prostor na svojem prestolu.
Medtem ko Jezus zastopa državljane svoje milosti, jih Satan pred Bogom obtožuje kot prestopnike. Vrhovni goljuf si prizadeva, da bi jih zapeljal v dvom, spodbudil k izgubi zaupanja v Boga, k ločitvi od njegove ljubezni in prestopanju njegovih zapovedi. Sedaj kaže na poročilo o njihovem življenju, na nepopolnost njihovega značaja, na njihovo nepodobnost s Kristusom, s čimer so osramotili svojega Odrešenika, in na vse grehe, v katere jih je zapeljal, da so jih storili, na vse to se sklicuje in zahteva, da postanejo njegovi državljani.
Jezus ne opravičuje njihovih grehov, vendar kaže na njihovo spokorjenje in vero ter prosi odpuščanje zanje z dviganjem svojih ranjenih rok pred Očetom in svetimi angeli, govoreč: Poznam jih po imenu, zapisal sem si jih na obe dlani svojih rok. "Božje daritve so potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne zametaš." (Ps 51,17.) Tožniku svojega ljudstva pa odgovarja: "Pokara naj te Gospod, Satan, da, pokaraj te Gospod, ki je izvolil Jeruzalem! Ali ni ta mož glavnja, potegnjena iz ognja?" (Zah 3,2.) Kristus bo svoje verne oblekel v svojo lastno pravičnost, da bi jih lahko pokazal svojemu Očetu kot "cerkev, ki nima madeža ali gube ali kaj enakega". (Ef 5,27.) Njihova imena so zapisana v knjigi življenja, in zanje je zapisano: "Hodili bodo z menoj v belih (oblačilih), ker so vredni." (Raz 3, 4.)/484/
Tako se bo popolnoma uresničila novozavezna obljuba: "Kajti odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov. V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, se bo iskala Izraelova krivica, pa ne bo nobene, Judovi grehi, a ne najde se jih nič, ker jim odpustim, katerim dam, da preostanejo. Tisti dan bo Gospodov odraslek v diko in slavo in sad zemlje v odliko in slavo njim, ki se ohranijo Izraelu. In zgodi se: Kdor preostane na Sionu in kdor preostane v Jeruzalemu, ga bodo svetega imenovali, vsakega, ki je za življenje zapisan v Jeruzalemu." (Jer 31,34; 50,20; Iz 4, 2.3.)
Preiskovalna sodba in brisanje grehov se morata dokončati pred drugim Gospodovim prihodom. Ker bo mrtvim sojeno po tem, kar je zapisano v knjigah, je nemogoče, da bi bili grehi izbrisani po končani sodbi, pri kateri se bo preiskovalo njihovo življenje. Ampak apostol Peter jasno izjavlja, da morajo biti grehi vernih izbrisani, ko pridejo "časi poživljenja od Gospodovega obličja in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa". (Dej 3,19.20.) Ko bo preiskovalna sodba končana, bo Kristus prišel in prinesel s seboj plačilo vsakomur po njegovih delih.
Ko je veliki duhovnik v simbolični službi opravil očiščenje za Izraela, je prišel ven in blagoslovil ljudstvo. Tako se bo tudi Kristus prikazal na koncu svoje posredniške službe "ne zaradi greha, temveč v zveličanje njim, ki ga pričakujejo". (Heb 9,28.) Kakor je duhovnik odstranil grehe iz svetišča, izpovedujoč jih na glavo kozla za greh, tako bo tudi Kristus vse priznane grehe položil na Satana, povzročitelja in spodbujevalca greha. Kozel, ki je nosil Izraelove grehe, je bil odpeljan v puščavo. (3 Mojz 16,22.) Tako bo tudi Satan, na kogar bo padla krivda za vse grehe, v katere je zapeljal Božje ljudstvo, pregnan za tisoč let na tej zemlji, ki bo tedaj pusta in brez prebivalcev. Nazadnje pa bo pretrpel/485/ popolno kazen za greh v ognju, ki bo uničil vse brezbožnike. Tako bo veliki načrt zveličanja popolnoma uresničen z dokončno odstranitvijo greha in osvoboditvijo vseh, ki so se prostovoljno odpovedali zlu.
V času, ki je bil določen za sodbo - na koncu 2300 dni ali leta 1844 - se je začelo delo preiskovanja in brisanja grehov. Predmet raziskave bodo vsi, ki so sploh kdaj priznali Kristusovo ime. Živim in mrtvim bo sojeno po tem, "kar je bilo pisano v knjigah, po svojih delih". (Raz 20,12.)
Grehi, za katere ni bilo spokorjenja in niso bili opuščeni, ne bodo odpuščeni in zbrisani iz knjige, temveč bodo na dan Božje sodbe priče proti grešniku. Naj človek stori svoja hudobna dejanja pri dnevni luči ali v temni noči, so razgrnjena pred njim, s komer se moramo vsi srečati. Božji angeli so videli vsak storjeni greh in ga nezmotljivo zapisali. Greh je možno zanikati, skriti pred očetom, materjo, ženo, otroki in prijatelji. Morda nihče poleg grešnika nima niti najmanj pojma o krivdi, toda pred nebeškimi bitji bo vse odkrito. Tema najtemnejše noči, tajnost najbolj spretne prevare ne more skriti ene edine misli pred znanjem Večnega. Bog ima natančno poročilo o vsaki krivičnosti in o vsakem nepoštenem dejanju. Ne moremo ga prevarati z zunanjim videzom pobožnosti. Ne prevara se pri presoji značaja. Ljudje pokvarjenega srca lahko prevarajo človeka, Bog pa vidi vsako hinavščino in bere notranje življenje.
Kako svečana misel! Dan za dnevom se izgublja v večnosti in polni nebeške knjige s poročili. Izgovorjene besede in storjenega dejanja ne moremo nikoli več povrniti. Angeli so zapisali dobro in slabo. Najmogočnejši osvajalec na zemlji ne more uničiti poročila o samem enem edinem dnevu. Naša dejanja, naše besede in celo najbolj skrivne spodbude - vse to vpliva na odločitev o naši usodi za življenje ali smrt. Četudi jih pozabimo,/486/ bodo pričale za naše opravičenje ali obsodbo.
Kakor fotografija natančno pokaže obrazne poteze, tako natančno bo zapisan tudi značaj v nebeških knjigah. Toda kako malo nam je mar za poročilo, ki mora priti pred oči nebeških bitij. Ko bi ljudje lahko odstranili pajčolan, ki ločuje vidni svet od nevidnega, in ko bi lahko videli angele, ki zapisujejo vsako besedo in dejanje, s katero se bodo morali srečati pri sodbi, koliko besed, ki jih sicer izgovarjajo vsak dan, ne bi izgovorili, in koliko del ne bi naredili!
Pri sodbi se bo natančno raziskalo, kako smo uporabili zaupane darove. Kako smo uporabljali sredstva, ki so nam jih zaupala nebesa? Ali bo Gospod pri svojem prihodu dobil nazaj svoje z dobičkom vred? Ali smo spopolnili telesne, umske in duševne moči, ki nam jih je Bog dal, v slavo Bogu in svetu v blagoslov? Kako smo uporabili svoj čas, svoje pero, glas, denar in vpliv? Kaj smo naredili za Kristusa v osebi revnih, stiskanih, vdov in sirot? Bog nas je postavil za čuvaje svoje svete besede. Kaj smo storili z lučjo in resnico, ki nam je zaupana, da bi ljudi zmodrili za zveličanje? Nikakršne vrednosti nima priznanje, da verujemo v Kristusa. Prava je samo ljubezen, ki jo spremljajo dejanja. Nebeške oči samo po ljubezni vrednotijo naša dejanja. Kar koli je narejeno iz ljubezni, bo Bog priznal in nagradil, četudi se je človeškim očem zdelo še tako neznatno.
Skrita sebičnost ljudi je razgrnjena v nebeških knjigah. Tam je poročilo o neizpolnjenih dolžnostih do naših bližnjih in o zanemarjanju Zveličarjevih zahtev. Tam se bo videlo, kolikokrat so ljudje dali Satanu svoj čas, svoje misli in moči, ki so pripadale Kristusu. Žalosno je sporočilo, ki ga angeli nosijo v nebesa. Razumna ustvarjena bitja, tako imenovani Kristusovi sledilci, so popolnoma zasedeni z željo po doseganju bogastva ali po užitkih pozemskih zadovoljnosti. Denar, čas in moči se uporabljajo za razkazovanje/487/ in samopašnost, malo časa se posveča molitvi, raziskovanju Svetega pisma, preiskovanju samega sebe in priznavanju grehov.
Satan si izmišlja nešteto načrtov, da bi zaposlil naše misli, da se ne bi ukvarjali s tem, kar bi morali najbolje poznati. Vrhovni goljuf sovraži vzvišene resnice, ki nam kažejo na spravno daritev in vsemogočnega posrednika. Ve, da bo uspešen le tedaj, če odvrne misli od Jezusa in njegove resnice.
Tisti, ki želijo biti deležni blagoslovov Kristusovega posredništva, ničemur ne smejo dovoliti, da bi jih odvrnilo od dolžnosti spopolnjevanja svetosti v Božjem strahu. Namesto da dragocene ure posvetijo užitkom, okraševanju in težnjam po dobičku, se morajo posvetiti resnemu in gorečemu proučevanju besede resnice. Božje ljudstvo mora jasno in pravilno razumeti predmet svetišča in preiskovalne sodbe. Vsi morajo doseči osebno poznanje o položaju in delu našega Velikega duhovnika. Brez tega ne bodo mogli v tem času imeti prave vere ali ustrezati položaju, na katerega jih bo Bog postavil. Vsakdo bo rešil ali izgubil svojo dušo. Vsakdo čaka na obravnavo svoje zadeve pri Božji sodbi. Vsakdo mora stopiti pred obličje vzvišenega Sodnika. Zato je zelo pomembno, da vsak posameznik pogosto razmišlja o slovesnem prizoru, ko bo sodba sedla in se bodo knjige odprle; ko bo moral vsakdo z Danijelom vred vstati, da prejme svoj delež ob koncu dni.
Vsakdo, ki je dobil luč o teh zadevah, mora pričati o vzvišenih resnicah, ki mu jih je Bog zaupal. Nebeško svetišče je središče Kristusovega dela za korist ljudi. Pomembno je za vsako človeško bitje na svetu. Odpira nam pogled na načrt zveličanja, vodi nas vse do konca časa in hkrati razodeva slaven konec boja med pravičnostjo in grehom. Najbolj pomembno je, da te stvari temeljito raziskujemo in smo pripravljeni odgovoriti vsakomur,/488/ kdor nas vpraša po vzrokih za naše upanje.
Kristusovo posredništvo za človeka v nebeškem svetišču je enako pomembno v načrtu zveličanja kakor njegova smrt na križu. S svojo smrtjo je začel delo, ki ga je po svojem vstajenju odšel dokončat v nebesih. Z vero moramo stopiti za zaveso, kamor je Jezus odšel pred nami. (Heb 6,20.) Tam bleščeče odseva luč z golgotskega križa. Tam lahko jasneje dojamemo skrivnosti odrešenja. Zveličanje ljudi je bilo izbojevano z neizmerno dragoceno nebeško daritvijo; darovana daritev zadošča vsem zahtevam prekršenih Božjih zapovedi. Jezus je odprl pot k Očetovemu prestolu. Po njegovem posredništvu lahko podajo pred Bogom iskrene želje vsi, ki prihajajo k njemu z vero.
"Kdor prikriva svoje pregrehe, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje." (Preg 28,13.) Ko bi tisti, ki skrivajo svoje napake in jih opravičujejo, lahko videli, kako se Satan tega veseli ter se posmehuje Kristusu in svetim angelom, ko navaja njihova ravnanja, bi brž priznali in zavrgli svoje grehe. Satan poskuša s hibami njihovega značaja zavladati nad vsem bitjem in ve, da mu bo to uspelo, če jih bodo gojili. Zato si neprestano prizadeva prevarati Kristusove sledilce z zahrbtno zvijačnostjo, ko trdi, da jih ne morejo premagati. Toda Jezus se poteguje zanje z ranjenimi rokami in strtim telesom ter pravi vsakomur, kdor hoče hoditi za njim: "Dosti ti je moja milost. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj svojim dušam. Kajti moj jarem je sladek in moje breme je lahko." (2 Kor 12,9; Mat 11,29.30.) Zatorej naj nihče ne misli, da so njegove hibe neozdravljive. Bog nam bo dal vero in milost, da jih bomo premagali.
Sedaj živimo v času velikega dne sprave. Medtem ko je veliki duhovnik v starozavezni simbolični službi opravljal/489/ spravo za Izraelce, so vsi morali pokoriti svoje duše z izpovedovanjem grehov in ponižanjem pred Gospodom, da ne bi bili iztrebljeni iz ljudstva. Prav tako se morajo ponižati pred Bogom z žalostjo zaradi greha in z iskrenim spokorjenjem tisti, ki želijo, da bi jim imena ostala v knjigi življenja, sedaj v teh nekoliko preostalih dneh časa milosti, kolikor jih še imajo. Globoko in vestno morajo preiskati svoje srce. Zavreči morajo lahkomiselnega in nečimrnega duha, kateremu so se vdali mnogi kristjani po imenu. Hud boj čaka vsakega krotilca nagnjenosti k hudemu, ki hoče zavladati nad njim. Delo priprave je osebno delo. Ne bomo zveličani skupinsko. Pobožnost in čistost enih ne more nadomestiti pomanjkljivosti teh lastnosti pri drugih. Čeprav morajo priti pred Božjo sodbo vsi narodi, bo On vendar raziskal primer vsakega posameznika s takšno natančnostjo, kakor da ni na svetu nobenega drugega bitja. Vsakdo bo raziskan in mora biti zanj ugotovljeno, da je brez hibe, madeža ali česa takega.
Dogodki, ki so v zvezi s sklepnim delom sprave, so zelo svečani. Imajo usodni pomen. Sedaj zaseda sodba v nebeškem svetišču. Že mnogo let se opravlja to delo. Kmalu - nihče ne ve, kdaj - se bo prešlo na primere živih. Naše življenje se bo raziskalo v sveti Božji navzočnosti. Bolj kakor kdaj prej mora v našem času vsak človek sprejeti Zveličarjev opomin: "Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas. Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe." (Mar 13,33; Raz 3,3.)
Ko pa se bo končala preiskovalna sodba, bo usoda vseh zapečatena za življenje ali smrt. Čas milosti bo potekel kratek čas pred Gospodovim prihodom z nebeškimi oblaki. Kristus misli na ta čas, ko nam govori v Razodetju: "Kdor dela krivico, naj jo dela še, in kdor je nesnažen, bodi še nesnažen; in kdor je pravičen, delaj še bolj pravico,/490/ in sveti naj se še bolj posvečuje. Glej, pridem hitro in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu, kakor je njegovo delo." (Raz 22,11.12.)
Pravičniki in grešniki bodo tedaj živeli na svetu še v svojem stanju umrljivosti - sejali bodo in gradili, jedli in pili, ne da bi se zavedali, da je gori v svetišču izgovorjena zadnja in nepreklicna odločitev. Ko je pred potopom Noe stopil v barko, je Bog za njim zaprl vrata in onemogočil brezbožnim vstopiti. Ljudje so še sedem dni vodili brezskrbno in razuzdano življenje, zasmehovali opomine, grozeče sodbe, a niso vedeli, da je njihova usoda že odločena. Zveličar pravi: "Tako bo prihod Sina človekovega." (Mat 24,39.) Tiho in neopazno kakor tat ponoči bo prišla usodna ura, ki bo odločila usodo vsakega človeka in grešnim ljudem za vselej odvzela ponujeno milost.
"Čujte torej ... da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih." (Mar 13, 35.36.) Nevarno je stanje njih, ki so se utrudili od budnosti in se vdali privlačnostim sveta. Medtem ko se trgovec popolnoma vdaja svoji tekmi za dobičkom, medtem ko ljubitelj zabav išče užitke in medtem ko hči mode daje nase svoj nakit - Sodnik vse zemlje izreka obsodbo: "Pretehtan si bil na tehtnici in prelahek si se izkazal." (Dan 5,27.)/491/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!