 Vsebina |  Nazaj |  Naprej |
Dejanja apostolov (Ellen G. White)
36. Odpadništvo v Galaciji (angleško)
Temeljno besedilo: Gal
Pavel je imel med bivanjem v Korintu sprožil razloge za resno zaskrbljenost glede nekaterih že ustanovljenih cerkev. Zaradi vpliva lažnih učiteljev je med verniki v Jeruzalemu prišlo do razdora krivoverstva, nagnjenje k razuzdanosti pa je hitro pridobivalo somišljenike med verniki v Galaciji. Ti lažni učitelji so pomešali judovska izročila z evangeljskimi resnicami. Niso se menili za sklep občnega zbora v Jeruzalemu, temveč so silili spreobrnjence iz poganstva k izpolnjevanju obredne postave.
Položaj je bil nevaren. Nastalo zlo je grozilo, da bo hitro uničilo galacijske cerkve.
Pavla je to globoko prizadelo in njegov duh je bila vznemirjen zaradi tega odprtega odpadništva teh, katere je zvesto učil evangeljskih načel. Nemudoma je pisal zapeljanim vernikom ter razkril lažne nauke, ki so jih sprejeli, in zelo strogo okaral/383/ tiste, ki so odstopili od svoje vere. Potem ko je Galate pozdravil z besedami: "Milost vam in mir od Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa," jim je namenil te besede ostrega ukora:
"Čudim se, da ste se tako hitro odvrnili od tega, ki vas je poklical po Kristusovi milosti, na drugačen evangelij, ko vendar ni drugega evangelija, samo da so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti Kristusov evangelij. Ali ko bi vam tudi mi ali angel iz nebes oznanjeval evangelij drugače, kakor smo vam ga oznanili mi, bodi preklet!" (Gal 1,3.6-8) Pavlovi nauki so se ujemali s Svetim pismom in Sveti Duh je pričal o njegovem delu. Zatorej je posvaril sovernike, naj ne poslušajo ničesar, kar nasprotuje resnicam, katerih jih je naučil.
Apostol je prosil galacijske vernike, naj skrbno premislijo o svoji prvi izkušnji v krščanskem življenju. Vzkliknil je: "O nespametni Galačani! Kdo vas je očaral? Vam je bil vendar pred očmi opisan Jezus Kristus, na križ razpeti! To samo hočem zvedeti od vas: Ste li po delih postave prejeli Duha ali s poslušanjem vere? Ali ste tako nespametni? Začenši v Duhu, zdaj pa v mesu dokončujete? Toliko ste zaman pretrpeli? Če bi le bilo tudi zaman! On torej, ki vam daje Duha in dela čudeže med vami, dela li to po delih postave ali po poslušanju vere?" (Gal 3,1-5)
Tako je Pavel obtožil vernike v Galaciji pred sodiščem njihove lastne vesti in jih želel ustaviti/384/ na njihovi poti. Ker se je apostol zanašal na Božjo moč za rešitev in ni hotel priznati naukov odpadlih učiteljev, si je prizadeval voditi spreobrnjence, da bi uvideli, da so zelo zapeljani, toda z vrnitvijo k prejšnji veri v evangelij bi še lahko preprečili Satanov namen. Odločno se je postavil na stran resnice in pravičnosti. Njegova velika vera in zaupanje v sporočilo, ki ga je oznanjal, sta pomagala mnogim, katerih vera je pešala, da so se povrnili k svoji vdanosti Zveličarju.
Kako se je razlikovalo Pavlovo pisanje korintski cerkvi od pisanja Galačanom! Prve je karal previdno in nežno, druge pa neprizanesljivo grajal. Korinčane je premagala skušnjava. Zapeljani s premetenim modrovanjem učiteljev, ki so zmote predstavljali pod krinko resnice, so bili zmedeni in prevarani. Za to, da bi jih naučil razlikovati napačno od pravega, sta bili potrebni potrpežljivost in previdnost. Pavlova strogost ali nepremišljena naglica bi uničila njegov vpliv na mnoge, katerim je želel pomagati.
V galacijski cerkvi pa je evangeljsko sporočilo spodrinila odkrita, nezakrinkana zmota. Kristus, pravi temelj vere, je bil dejansko zavržen zaradi zastarelih obredov judaizma. Apostol je uvidel, da mora odločno ukrepati in dati najstrožje opomine, če želi rešiti vernike v Galaciji pred nevarnimi vplivi, ki so jim grozili.
Pomemben nauk, ki se ga mora naučiti vsak Kristusov služabnik,/385/ je prilagoditi svoje delo stanju tistih, katerim želi pomagati. Nežnost, potrpežljivost, odločnost in trdnost so enako potrebne, toda uporabljati se morajo z občutkom za pravilno razlikovanje. Da bi ravnali modro z različnimi skupinami značajev, v številnih okoljih in razmerah, delo zahteva modrost in razsodnost, ki ju je razsvetlil in posvetil Božji Duh.
Pavel je v svojem pismu Galačanom na kratko ponovil najpomembnejše dogodke, ki so povezani z njegovo spreobrnitvijo in prvo krščansko izkušnjo. S tem je želel pokazati, da je po posebnem razodetju božanske moči prejel in razumel velike evangeljske resnice. Navodila, ki jih je Pavel prejel od samega Boga, so ga vodila, da je tako resno in odločno opozoril in karal Galačane. Ni pisal omahljivo in dvomljivo, temveč z gotovostjo trdnega prepričanja in popolnega spoznanja. Jasno je poudaril razliko med človeškimi nauki in navodili, ki so sprejeta naravnost od Kristusa.
Apostol je rotil Galačane, naj zapustijo lažne vodnike, ki so jih zapeljali, in se povrnejo k veri, ki jo spremljajo nezmotljivi dokazi božanskega odobravanja. Ljudje, ki so jih poskusili odpeljati od njihovega verovanja v evangelij, so bili hinavci, nesvetih src in pokvarjenih življenj. Njihovo vero je sestavljalo zaporedje obredov, po katerih izvajanju so pričakovali Božjo naklonjenost. Niso bili željni evangelija, ki je vabil k poslušnosti besedi: "Če se/386/ kdo na novo ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva." (Jn 3,3) Čutili so, da vera, ki temelji na takšnem nauku, zahteva preveč žrtvovanja, zato so se oprijeli svojih zmot ter tako zapeljevali sebe in druge.
Zamenjava svetosti srca in življenja z zunanjimi oblikami vere neprerojeni naravi še vedno tako ugaja, kakor je bilo to v dnevih teh judovskih učiteljev. Danes imamo kakor takrat lažne duhovne vodnike, katerih naukom mnogi željno prisluhnejo. Satan si preračunljivo prizadeva odvrniti misli od upanja zveličanja po veri v Kristusa in poslušnosti Božjemu zakonu. V vseh časih je veliki sovražnik prilagajal svoje skušnjave predsodkom ali nagnjenjem teh, katere je želel zapeljati. V času apostolov je Jude zapeljal, da so poviševali obredno postavo in zavrgli Kristusa. V današnjem času nagovarja mnoge tako imenovane kristjane pod pretvezo češčenja Kristusa, da zaničujejo moralni zakon in učijo, da se lahko nekaznovano krši njegove zapovedi. Dolžnost vsakega Božjega služabnika je, da odločno in trdno nasprotuje temu popačenju vere in da se z besedami resnice neustrašno upre njihovim zmotam.
Pavel si je prizadeval ponovno pridobiti zaupanje sovernikov v Galaciji, zato je ustrezno zagovarjal svoj položaj kot Kristusov apostol. O sebi je povedal, da je apostol "ne od ljudi, tudi ne po človeku, ampak po Jezusu Kristusu in po Bogu Očetu, ki ga je obudil iz mrtvih". (Gal 1,1) Svojega pooblastila ni prejel od ljudi, temveč od najvišje nebeške Veljave. Njegov položaj pa je priznal občni zbor v Jeruzalemu z odločitvami, katerim se je Pavel podrejal v vsem svojem delu med pogani./387/
Pavel ni želel poviševati sebe, marveč poveličati Božjo milost, ko se je tem, ki so zavračali njegovo apostolstvo, predstavil z dokazom, da v ničemer ni "manjši od onih prevelikih apostolov". (2 Kor 11,5) Tisti, ki so podcenjevali njegov poklic in delo, so se bojevali proti Kristusu, čigar milost in moč sta se razodevali po Pavlu. Apostola je nasprotovanje sovražnikov prisililo, da je zavzel odločno stališče za ohranitev svojega položaja in veljave.
Pavel je prosil te, ki so nekoč v svojem življenju spoznali Božjo moč, naj se vrnejo k prvi ljubezni evangeljske resnice. Z neovrgljivimi dokazi jim je predočil prednost prostih ljudi v Kristusu, po čigar spravni milosti so vsi, ki se mu popolnoma izročijo, oblečeni v oblačilo njegove pravičnosti. Trdil je, da vsak človek, ki želi biti rešen, mora imeti pristno, osebno izkušnjo v Božjih stvareh.
Apostolova iskrena prošnja ni ostala brez sadu. Sveti Duh je deloval s svojo silno močjo in mnogi, katerih noge so odtavale na stranske poti, so se vrnili k prejšnji veri v evangelij. Odslej so bili stanovitni v svobodi, s katero jih je Kristus osvobodil. V njihovem življenju so se razodeli sadovi Duha: "Ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, zdržljivost." (Gal 5,22.23) Božje ime je bilo poveličano in mnogi so bili prišteti številu vernikov po vsem tem področju./388/
Vsebina | Nazaj | Naprej |
Več dobrih knjig lahko najdete na Založbi Logos!